hitro se navdušim nad stvaremi, ki mi potegnejo. potem me lahko hitro mine in hitim za novim. lahko pa me ne hitro mine, ampak samo mine. lahko me mineva že od začetka. lahko pa minevanja ni nikjer. lahko da je večnost. lahko, da me ne mine nikoli, da me le drži ...
nič. podoživela sem junijsko noč na pletni sredi blejskega jezera. družba je bila super, pet let nazaj. gledali smo blejski otok levo v temi in desno lučke centra bleda v temi. kako različni temi.
trudna sem. čez misli mi beži luna sanjava.
naj nihče me ne zbudi, če te ni (ne bo) ob meni. helena, moja helena ...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
september
(32)
- Steklenica se je raztreščila po tleh
- Kje so naše ladje?
- Končno spet v miru
- Odvzemi drugemu moč
- Ležiš in zreš skozi okno
- Ko vlak postane avtobus
- I'll be back
- marjanka in malovanka
- Coldplay My Way
- Praška razglednica
- Astronomic Clock
- Zaljubljena v to mesto
- Praga
- Izpljuvanje
- Jutro na avtocesti
- Personalizirana miza
- Jao, kako me je jezilo ...
- Šit hep'ns
- Straniščne zadeve
- Eureka!
- Ta Beograd
- 2 kili trave
- Vohunske zgodbe
- Zaletava
- Ko se ti pelin zaje
- Esmeralda, RBD, Pandur
- Sergej Korda
- Kako me je objel sam Bog
- Brez naslova I.
- Smo ga pihnili
- Višek časa
- Nekogašnji angel
-
▼
september
(32)
Ni komentarjev:
Objavite komentar