Sladka noč za mano krili, ko so pod srečnim soncem ljubezni dnovi.
OK, telovadba, oz. elektrostimulacija. Srečam Zorico. Dolga zgodba ... Preko Novog Sada in Bratislave, zlasti do Košic, Kosmodisk
Sestanek I: brainstorming Vizuarna. Kaos. Rešimo. Telefon. Vsiljvski šarmer na mojem stolu. Ajde, miči dupe, tu se radi. Točno to sem rekla.
Srbsko podjetje. " ... odabrali smo vas, da vi najviše možete, da se uklapljate u našu priču i to što bi mi hteli postignuti. Vi, lično." Sledi mejl, nek dodžem u BG, da razmotrimo stvari, na njihove troškove, naravno, avion istotako. Hecno. Občutek je podoben tistemu, ko so me prvič poslali službeno v Ameriko. San Francisco. Nato Chichago. New York. Toronto. Zdaj Beograd. Zame najprej: košava, ki duva skozi šipe ... No, in kaj je potem z mojo Afriko?
Kasneje prijavljamo dela na Golden Drum. VBG. Sestanek II. Vrag, prijavili smo 5 res odličnih stvari. Pet! Uau. In uspelo nam jih je prijaviti - ulovili smo rok oz. ga celo prehiteli za 1 dan. No, skoraj ... Jutri še nekaj malega. :)
Sledi kosilo v La Storii. Presenečenje - zapirajo ob 18h, neprijetna informacija, a koristna novost. Ampak - imajo najboljši solatni bar. Najboljši. Ever. Serviran v klavirju. Mljask, :) Jem ... V mislih eksplodirujem. Srbi so že poslali mejl, razmotrili način suradnje, a meni - svidja mi se, majke mi. I traze mene lično ... Pridejo nove gostje. Tri češplje, ena še v vozičku. Dilema s strani natakaric, ali je še odprto ali je že zaprto. Ura je deset čez šest. Popoldan, jasno. Reče šeficasta natakarica: " Lahko si grejo še nabrat solato. Če hočejo ... Naj grejo." Gostje se počutijo nelagodno, ker se namreš niso nadejale zapiranja gostilne. Nabrati solato. Evo, to je urbanizacija. V mestu si greš nabrati solato v solatni bar. Naša urbanska njiva je - bar. Solatni. Ampak tu je res dober ... Sojine kocke z grahom, šampinjoni surovi s česnom, rukola, belo in rdeče zelje, čičerika s papriko, por z mozzarelo in koruzo, ... Za umret! Evo. Za solatni bar bi z veseljem umrla.
Nato pa ... Me je objel sam Bog. Jutri o tem ...
Ugotovljeno: Ljubljana je blizu pogrebnemu zavodu. Ne me več spraševati zakaj in kako Obala. Komaj čakam jutri (danes) Bertoke. Visečo vrečo. Mir.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
september
(32)
- Steklenica se je raztreščila po tleh
- Kje so naše ladje?
- Končno spet v miru
- Odvzemi drugemu moč
- Ležiš in zreš skozi okno
- Ko vlak postane avtobus
- I'll be back
- marjanka in malovanka
- Coldplay My Way
- Praška razglednica
- Astronomic Clock
- Zaljubljena v to mesto
- Praga
- Izpljuvanje
- Jutro na avtocesti
- Personalizirana miza
- Jao, kako me je jezilo ...
- Šit hep'ns
- Straniščne zadeve
- Eureka!
- Ta Beograd
- 2 kili trave
- Vohunske zgodbe
- Zaletava
- Ko se ti pelin zaje
- Esmeralda, RBD, Pandur
- Sergej Korda
- Kako me je objel sam Bog
- Brez naslova I.
- Smo ga pihnili
- Višek časa
- Nekogašnji angel
-
▼
september
(32)
Ni komentarjev:
Objavite komentar