Višek časa

Imate kdaj občutek, da imate preveč časa? Dovolj dela, ampak nič za postoriti. Občutek, da imate ves čas na tem svetu. Tisti jebivetrovni občutek ... Pa niste na dopustu. Niste na počitnicah. Takšen, običajen ponedeljek je, ampak vi imate višek časa. No, kaj takrat počnete?

Na voljo je:
- najedanje, česa vsega še niste naredili in kaj vse bi morali
- depresija in dolgčas
- razmišljanje o prihodnosti
- obujanje spominov
- načrtovanje prihodnih dni
- preobračanje finančnih sredstev
- fantaziranje ali dnevno sanjarjenje

Danes sem v tem višku časa izbrala slednjo alinejo / možnost. Od 13h dalje dnevno sanjarim. Vmes opravljam delovne obveznosti, grem v trgovino, pojem kosilo, brskam po profilih prijateljev na FB-ju, rišem grafiko na mizi, poslušam muziko in sanjarim. Sanjam o vsem. O lahkotnosti, svobodi, prostosti, o jutru in o ljubezni ... Zavest o sanjarjenju, ki je resnično, postaja vse močnejša. Meditiram pri budni zavesti. Zaprem oči in prikaže se mi tisti oranžen krog v sredini teme, tam med očmi, v čelu. Dajem si moč in pogum. Dajem si ljubezen.

Temu bi lahko rekli tudi - bluzenje. Le da ima bluzenje navadno negativen, vakuumski prizvok. Še huje - daje prizvok izgubljanja časa. Ki pa ga ... tako ali tako ni. Kar je tudi dokaz tistale mala anketa tamle desno zgoraj. Nihče in glasoval za KDAJ? In to dejstvo me tako šokantno preseneča, saj ne razumem - mar sem res samo jaz tako obsedena s časom? Mislim, mar res - le jaz zaznavam čas? Ki ga ni ...

V fantaziranju ali dnevnem sanjarjenju me na trenutke zagrabi strah. Takrat me začne preganjati čas. Potolčem ga s plastičnim kladivom. Njega že dolgo nisem uporabila. Plastično kladivo je super pripomoček. Z njim lahko potolčeš tisto, kar ni pomembno in daješ prostor temu, kar je pomembno. Strah me grabi zaradi spraševanja o neodgovornosti. Jebivetrstvu ... Ampak za mano so dvoji žolčni kamni, zato mislim, da je jebivetrovnost zdrava. Ker v obratnem primeru - tretji žolčni kamni se mi nimajo več kje ali kam zarediti. Bo zaradi moje jebivetrovnosti kdo umrl? Bo kdo zbolel? Bom koga prizadela? Nak. Ne.

Je samota res tako učinkovita kot se mi dozdeva? Jo lahko uprizorim vedno in povsod? Mar lahko res vedno pobegnem vase in tam črpam to energijo, ki mi je potrebna? Se to da vsak dan sproti, pa kjer koli že sem?

Ne vem še točno ... Ne gre mi še artikulacija.