Ma kaj veste, da na teletekstu naše državne TV obstaja rubrika Kje so naše ladje? Spremljam jo že več kot desetletje. Tu in tam. Zanimiva rubrika. Nasploh se mi zdijo ljudje kot mornarji oz. pomorski tehniki, pomorski inženirji, pomorski delavci, kapitani in te stvari - zanimivi. Zaradi načina življenja, ki ga imajo. Pomorščaki, pač ... Gredo na morje, čez gromozanske valove, plujejo par mesecev, stopijo v pristanišča širnega sveta. Obplujejo dežele, brez da bi vedeli, kaj te dežele so. Večinoma o deželi spoznajo pristaniške kurbe. Jih plačajo, preživijo z njimi maximalno kakšen teden. Jim plačajo bivanje, coca-colo, sex. Potem gredo naprej. Upajoč, da so v svoji omami uporabili kondom in ne fasali HIV. Če pa že, pa najboljše, da zakupijo celoten regiment piva in ostalih žganic v ladijskem baru. In ker ne vedo ali so fasali aids ali ne, vedno kupijo vse iz bara. Vsak izmed njih časti vse izmed njih v imenu skorajšnje smrti. Oni so do konca. Vsi so alkoholiki. No, njihove pogube, v poskusu vseh resocializacij - ne bomo vzeli v obzir. Večina njih se izgubi. Jih v Italiji zaprejo zaradi prekupčevanja heroina ali pa se zapijejo do najnižjega socialnega dna. Umrejo zaradi ciroze jeter ali overdosa. Vmes pa zaslužijo veliko denarja in so brez vsekakršne odgovornosti. To so pomorščaki.
Nocoj sedim na pivu v koprskem kopališču in opazujem ladjo, ki jo vlačilec parkirava. Ladja je več kot gromozanska. Po moje ima enih 60 metrov v dolžino, 20 v višino, širine ne vidim. Tema je. Ne se zajebavat. To gre zdaj v našo luko. To je čez pol Slovenije. Potem se na poti domov zapeljem čez luko in srečam 2 križarki. Tudi njiju mora nekdo peljati. Tudi njej mora veliko mornarjev pomagati, da se parkira. Nebogljene Godzile so te gromozanske ladje. Same ne morejo nič.
Gledam v morje. V temi je edina razlika lesket zvezd na površini. V tej situaciji edino to loči morje od kopnega. Lesket je, lesket ni. Ne spomnim se, kdaj sem s to pozornostjo opazovala voz (mali ali veliki ne vem) na nočnem nebu ... Z malo domišljije on lahko odseva v našem morju ... Ljubim te. Pa če ti je to všeč ali ne.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
september
(32)
- Steklenica se je raztreščila po tleh
- Kje so naše ladje?
- Končno spet v miru
- Odvzemi drugemu moč
- Ležiš in zreš skozi okno
- Ko vlak postane avtobus
- I'll be back
- marjanka in malovanka
- Coldplay My Way
- Praška razglednica
- Astronomic Clock
- Zaljubljena v to mesto
- Praga
- Izpljuvanje
- Jutro na avtocesti
- Personalizirana miza
- Jao, kako me je jezilo ...
- Šit hep'ns
- Straniščne zadeve
- Eureka!
- Ta Beograd
- 2 kili trave
- Vohunske zgodbe
- Zaletava
- Ko se ti pelin zaje
- Esmeralda, RBD, Pandur
- Sergej Korda
- Kako me je objel sam Bog
- Brez naslova I.
- Smo ga pihnili
- Višek časa
- Nekogašnji angel
-
▼
september
(32)
Ni komentarjev:
Objavite komentar