Konec poletja sem depresijo, zbeganost in dolgočasje preganjala z izdelovanjem ilustracije za mojo mizo. Floki v roke in risanje ter pisanje po navdihu. Zdaj, ko jo pogledam, vedno znova zaznam, da še ni končana.
A ni lep?
Ah ... Mmmmmm ...
Srbi so mi poslali vsebino za pripravo pogodbe. Zakaj te uradne stvari na papirju zvenijo tako strahovito resnobne? Ej, it's only business, people. Saj ne piše povsem nič drugega kar se ne bi zmenili prejšnji teden. Ampak na papirju oz. na ekranu s temi črkami vse zveni tako ... tako ... Brezsrčno. Eh, formalnosti, pač ...Počasi, počasi sprejemam svojo potlačeno identiteto. Sem presneti oglaševalec. Lepše in bolj natančno lahko temu rečem - sem komunikolog, ki se ukvarja s tržnim komuniciranjem. Tako je bolje. Se lažje diha. Nič, viham rokave in grem razmišljati o svojem novem izzivu.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
september
(32)
- Steklenica se je raztreščila po tleh
- Kje so naše ladje?
- Končno spet v miru
- Odvzemi drugemu moč
- Ležiš in zreš skozi okno
- Ko vlak postane avtobus
- I'll be back
- marjanka in malovanka
- Coldplay My Way
- Praška razglednica
- Astronomic Clock
- Zaljubljena v to mesto
- Praga
- Izpljuvanje
- Jutro na avtocesti
- Personalizirana miza
- Jao, kako me je jezilo ...
- Šit hep'ns
- Straniščne zadeve
- Eureka!
- Ta Beograd
- 2 kili trave
- Vohunske zgodbe
- Zaletava
- Ko se ti pelin zaje
- Esmeralda, RBD, Pandur
- Sergej Korda
- Kako me je objel sam Bog
- Brez naslova I.
- Smo ga pihnili
- Višek časa
- Nekogašnji angel
-
▼
september
(32)
Ni komentarjev:
Objavite komentar