Lahko ti podarim ...
... samo ljubezen
Včerajšnji Magnificov koncert je bil megastičen. Upam, da megastičen ne zveni preveč neumno. Ne vem, zakaj se mi je ta beseda pripeljala, a ko se je, sem rekla, da jo pustim. Je le dovolj populistična, dovolj superiorna, niti ne izrabljena, ni kar nekaj, ampak ja - lahko bi našla njej boljšo zamenjavo. Megastičen, pač. Megastičen Magnifico in njegovi gostje: najprej župan Janković, nato veliki revival Sester. Plesala sem ves koncert, pela in kričala, tule so dokazi, krik savane je moj:
Celoten koncert je bil prearanžiran v country style in to je bilo prav - megastično, seveda. Še vedno pa mi pri komadu In ko enkrat bom umrl in ti boš daleč proč, ne mi sveč prižigat, spomni se na božično noč ... Pri tem komadu me tudi v country izvedbi zalijejo solze. Ja, najbolj smo ponoreli pri Lahko ti podarim samo ljubezen ... Škoda, da končam s snemanjem ravno takrat, ko vsi pojemo. O zgornjem videu govorim. Ampak nisem mogla več snemati in peti. Hvala za razumevanj
e. Samo ljubezen me je kar prevzela. Zaradi teh nekaj besed v tekstu (pozabimo na prepevanje in ples). Resnično zelo močno čutim besede Lahko ti podarim samo ljubezen. Teh 5 besed. Zelo lep stavek tvorijo. Že med koncertom me je ponesel v razmišljanje. Kasneje pred spanjem si ga vzamem kot nosilni naslov sanj. Rečem si: "Lahko ti podarim samo ljubezen je naslov nocojšnjih sanj." To je zadnje, kar se spomnim. Potem se zaspala in zjutraj se sanj ne spomnim. Tako ne vem, k čemu me je naslov spodbdudil v sanjanju. V Bertoke se vrnem utrujena. Prav res utrujena. Preberem Objektiv in Sobotno prilogo in zaspim. Ko se ob 20h zbudim, ponovno ugotovim, da se sanj ne spomnim. Niti zadnjih, popoldne-sanjajočih, niti preko-nočnih. Ker pa mi gre dnevno sanjarjenje dobro od rok, poskusim s tem. Res bi bil lep občutek, da mi nekdo reče: "Lahko ti podarim samo ljubezen." In to resnično čuti. Srce bi se še bolj odprlo, vanj bi lahko kar prostonožno zakorakal. "Tudi jaz ti lahko podarim samo ljubezen," bi rekla jaz. In to resnično čutila. Kompleksne zadeve so to. Katerim so kos le najbolj zbujeni in osvobojeni. Konec dnevnega sanjarjenja. Ostane mi hrepenenje.
e. Samo ljubezen me je kar prevzela. Zaradi teh nekaj besed v tekstu (pozabimo na prepevanje in ples). Resnično zelo močno čutim besede Lahko ti podarim samo ljubezen. Teh 5 besed. Zelo lep stavek tvorijo. Že med koncertom me je ponesel v razmišljanje. Kasneje pred spanjem si ga vzamem kot nosilni naslov sanj. Rečem si: "Lahko ti podarim samo ljubezen je naslov nocojšnjih sanj." To je zadnje, kar se spomnim. Potem se zaspala in zjutraj se sanj ne spomnim. Tako ne vem, k čemu me je naslov spodbdudil v sanjanju. V Bertoke se vrnem utrujena. Prav res utrujena. Preberem Objektiv in Sobotno prilogo in zaspim. Ko se ob 20h zbudim, ponovno ugotovim, da se sanj ne spomnim. Niti zadnjih, popoldne-sanjajočih, niti preko-nočnih. Ker pa mi gre dnevno sanjarjenje dobro od rok, poskusim s tem. Res bi bil lep občutek, da mi nekdo reče: "Lahko ti podarim samo ljubezen." In to resnično čuti. Srce bi se še bolj odprlo, vanj bi lahko kar prostonožno zakorakal. "Tudi jaz ti lahko podarim samo ljubezen," bi rekla jaz. In to resnično čutila. Kompleksne zadeve so to. Katerim so kos le najbolj zbujeni in osvobojeni. Konec dnevnega sanjarjenja. Ostane mi hrepenenje.Koncert je bil megastičen, sem že povedala? Fantastična energija, dobra volja. Po koncertu nas je namočil dež. Po krajšem sprehodu do prenočišča, z vmesnim postankom na pivu, sem se zopet slekla sama in padla v posteljo. Še par besed in veke so poklopile oči. "Lahko ti podarim samo ljubezen," pomislim in zaspim.
Spat grem tudi zdaj. Na nič ne bom pomislila, morda se zjutraj spomnim sanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar