sreda, 2. julij 2008

O čem pa nocoj?

Več tem bi lahko obdelali, več misli materializirali v črke, pa vendar ... Ljubezen je tista, ki premaga vse. Spet. Vedno in povsod. Itak. Poslušam Tracy Chapman, ker sem si z velikim veseljem kupila njen album. Lahko bi rekla: končno. Tracy je nekje lebdela in potrpežljivo čakala na trenutek, ko bo uletela k meni.

Here she goes:




This she says:


Sorry
Is all that you can't say
Years gone by and still
Words don't come easily
Like sorry like sorry

Forgive me
Is all that you can't say
Years gone by and still
Words don't come easily
Like forgive me forgive me

But you can say baby
Baby can I hold you tonight
Maybe if I told you the right words
At the right time you'd be mine

I love you
Is all that you can't say
Years gone by and still
Words don't come easily
Like I love you I love you

But you can say baby
Baby can I hold you tonight
Maybe if I told you the right words
At the right time you'd be mine

Baby can I hold you tonight
Maybe if I told you the right words
At the right time you'd be mine

you'd be mine

you'd be mine



Tracy forever.
Nekatere stvari pridejo z zamikom, zato da bi trajale večno. To zdaj že vem. ni vse takrat, ko si jaz zaželim, hočem, mislim. It takes time. Tako je z mano in s Tracy. Pa s tabo? Par let sem kupovala njen album, da je ta teden njen Collection prišel k meni in vame za vekomaj.

Po enajstih dneh sem v Ljubljani ... In soba v kateri sem je v primerjavi z bertoško rezidenco prav smešna. Še dobro, da sem v Bertokih pozabila denarnico z vsemi dokumenti in karticami in moram jutri dopoldan nujno na morje. Res neprijetna situacija. Res. :)



Ne morem spati, ker mi bo razgnalo srce. Tracy pač naredi svoje ...

Grem na balkonček ... Pogledat, kaj dela savska mafija. Prejle se jih je kar trlo na dvorišču.

Pridem nazaj ... Ali pa rajši pojdimo vsi na balkonček. Pojdimo! Imamo 38% baterije na kompjuterju.




Beda. Vsi so že šli. Nikogar ni. Poleg tega je tudi par stopinj hladneje kot na morju in moram se zaviti v dekco. Katastrofa. Pa saj ne morem --- ...
Vrnimo se v začetne besede tega zapisa. Liebe uber Alles.
Edino, kar me drži pokonci je ljubezen in trpljenje povezano z njo. Dobesedno iz tega trenutno eksistiram. Prav tako - kot pravim - sem mazohistična, da me pri življenju ohranja trpljenje. To je baje precej povezano z mojim horoskopom. Ribe precej trpimo. Prej, kot to sprejmemo, lažje se razumemo in lepše je to doživljati. V bolečini je lepota. Lepota v tem, da prepoznaš bolečino. Tako ti je lahko znana pri drugih ljudeh. Oči je ne morejo skriti. V melanholičnem obdobju sem. Trpim. In o tem pripovedujem ... To je super ventil. Tale blog. Ker vem, da bo mojo bolečino srečalo vsaj nekaj ljudi. Mojih zvestih bralcev, ki ste nekje ...
Nehote - nas ljudi - napaja bolečina drugega. Ali tako, da bi jo radi pomagali premagati in se počutili koristne, bogovske rešitelje ali tako, da se ob njej pač počutimo bolje v svoji koži. Je lahko bolečina drugega še kako drugačna zame? Ja, z bolečino drugega lahko trpim tudi jaz. Ampak to ni moja bolečina in v bistvu se zaradi tega spet počutim odrešeno. Lahko pa se v bolečini drugega vidim tudi po krščansko sokrivo.

Kakorkoli - pač razmišljam ... - trenutno. O bolečini in mojem odnosu do nje. O odnosu do moje bolečine in o odnosu do bolečine drugega, Ugotovim, da bolečine drugega pač ne čutim, lahko pa jo razumem. To je vse. In če nekdo razume mojo bolečino - mar ta postane manjša ali prej izgine kot sicer? Hm ... Če je bolečina zgolj čustvo, potem razum nima nobenega opravka z njo ... Ergo: Ne trpite z mano, ker mi ne bo nič lažje. :)


Nazadnje pa: klima na Mercatorju je obrnila krog. Spet je potegnila na visoke ture. Vsa soseska jo je polna. Še nekaj trenutkov in pojenjala bo. Njen zvok se bo do naslednjega kroga razgubil v tej noči. Ko bo vzklilo jutro je nihče ne bo zaznal. Tam bo, obsijana s soncem. Mnogo korakov jo bo obhajalo, ne vedoč, da je na strehi prav ona. Ki nam v teh vročih dneh daje božji žegen, ko z razbeljenega asfalta stopimo v ohlajeno trgovino. In kupujemo stvari, ki jih niti ne rabimo, a ker smo polni te sreče ob prijetnem hladu, kupimo še stvar, dve ali tri - kar tako. Pa če ravno je to le najljubši jogurt - ej, preveč kalcija v naših letih že povzroča kalcinacijo in nato osteoporozo in ... O, moj bog, umrli bomo.

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.