Človek je v soboto dopoldan tekal, v veri zdravega življenja in dobrega počutja, krepkega telesa, bistrega uma. iPod v ušesa in v hosto. Teka, teka ... Nakar zarjove. Zagleda luštna medvedka in ob njima - MAMA. Rjoveča mama. Bister um sproži pametno reakcijo. Leže na tla. A medvedka zagrize. Prvič, drugič, tretjič, četrtič ... Roka, noga, dimlje ... Nakar se pogumni mož obrne, sam ne ve kako in kaj in zakaj, ter medvedki stisne polno bombo v oko. Medvedka zatuli in zagleda svoja mladička, ki se oddaljujeta. V skrbi zanju gre za njima. Človek vstane in teče še nadaljnjih 5km do avtomobila in v Zdravstveni dom. Pri sebi namreč ni imel mobitela ... Danes dobro okreva v Kliničnem centru, notranji organi niso poškodovani, obraz je le malce popraskan. Globoke rane se morajo celiti same, pri površinskih so mu porezali kožo. Previjanje ran traja približno 2 uri. On pa pravi: no, v tem delu letos ne bo gobarjev in vse gobe bodo naše ... :) 300 kosmatih. mediji poročajo
A vikend se s prigodami še zdaleč ni končal s srečanjem medveda. Včeraj ob 19h sta namreč Sissy in Sara zapustili koprsko, sedli na vlak in proti Ljubljani. Jaz sem se usidrala na terasco, pripravila večerjo in opazovala nebo in veter. DIšalo je po nevihti. Sosed mi pravi, da morda nevihte niti ne bo, saj bi že usekalo, če bi bila tu. No, usekalo ni, sem pa v daljavi ob hribčkih, v katere zrem tja proti Črnem kalu, gledala v barvno elektrifikacijo, ki so jo povzročale strele. Začelo je deževati. Javi se Irena, ki prihaja iz Ljubljanje, da prespi v Bertokih, saj ima danes sestanek v Piranu. Zgleda, da se najin balkonček iz Savca seli na bertoško terasco. Potem je zagrmelo. Dež je rahlo pršil proti meni, bilo je božansko. Strele so v daljavi švigale sem in tja, nebo je spreminjalo barve. Prevzela me je strastna romantika. Ležal si ob meni. Pomislila sem, da se Irena vozi v hudi nevihti in da bo rabila malce več časa do sem. Pozvoni. Odprem. Začneva se smejati in ona pravi, da ima srce v hlačah. Lilo je kot utrgano, brisalci niso zmogli, veter je butal s strani, na Razdrtem je bil sodni dan. Parkrat vdihne in sedeva na terasco. Ko dobim SMS od Sissy.
21: 21
V vlak je udarila strela, zdaj stojimo med Rakekom in Planino. Cakali bomo pol ure, da pride drug vlak in nas pobere :-( ne mores verjet! Se nadaljuje ...
O, moj bog. In ker Sara čez 14 dni z vlakom odpotuje na Portugalsko v volunteristični kamp, smo imele ves vikend med drugim na tapeti tudi vožnjo z vlakom, presedanja, železniške postaje, sopotnike v kupejih, ekološkost vlakovanja, prigode in nezgode ... In evo ti ga na. Strela v vlak!
22: 18
Se vedno cakamo, da pride vlak po nas. Moskim ni prav nic lahko, zenske se zaenkrat drzimo ;-) ko se premaknemo ti sporocim :-)
00:00
V cisti temi smo se neopazno privlekli do Logatca in zdaj s mo sli na drug vlak. Drzi pesti, da pridemo mirno do doma! ;-)
01: 32
V postelji :-) hvala! Rtm, mi!
Danes se mi še ni javila. Mogoče še spijo. Včerajšnje doživetje, si predstavljam, je utrudilo telo in duha.
Jaz pa se v teh bertoških časih med delom zabavam s spoznavanjem živalskega sveta. Tu imam mnoga drobna bitjeca, ki mi delajo družbo. Škorpjonček je bil že 2x v kopalnici na umivalniku, stonoge pridejo tu in tam, včeraj je po fasadi lezel polž, potem je izginil (upam, da ni naredil samomora in se vrgel s fasade, ker je bil že kar visoko; lezel je v smeri proti dnevni, potem pa: Izginotje!), mravljice so na terasci okrog tepiha, pajki so tudi zelo različni (enega sem v veži prijela za nožico, da ga odnesem ven, pa se je tako zdrznil, da mi je njegova noga ostala med prstoma // ojojojoj, ni bilo prijetno, ker je nožica še migala in pajek je začel skakljati po ostalih petih nogah// potem sem ga prijela čisto nežno za drugo zadnjo nožico in ga odnesla ven // veselo je odskakljal), no - pajki so lahko bolj suhceni in dolginski ali pa mali mesnati. S slednjimi se še nisem sporprijateljila, ker so zelo hitri in premajhni, da bi jih prijel za nožico. Potem so tu še strgule, kakor jih mi imenujemo, njim samo preusmerim smer gibanja na - ven! Komarji me ne pikajo več, zgleda, da smo že kul. In seveda - brez muh tudi ne gre. Pred nevihto so bile prav sitne in se v skupinah znašale nad mano. Med drugim so vznemirjale goste. Z muhami je težko, ker tudi malo prijaznosti in razumevanja ne izkazujejo. V večernih urah se mi pridružijo vešče. Te so malce čudne, ker so brezvezne, so pa kar ubogljive.
Nič, grem nazaj na delo, ker z Imperial Travelom pripravljamo zbirko nebeških počitnic. Poimenovali smo jo BISERI. Za obdelati imam še Sejšele in Dubaj. Morda danes pokličem Noki, da vidim kako je naša nova družinica. Me zanima, če Jaka Urbanec pridno ziza, kako gre očku z metodami uspavanja in pomirjanja, ter mamici v tem novem svetu ... Kako presneto lepo.
Aja - in vesela novica tega vikenda. Starša sta kupila vikend! Dobili bomo naš novi Limberk. Naše novo družinsko pribežališče. Jagnjica pri Radečah. Še vedno nekako v Zasavju. :) Jes, jes, jes! Mami mi je poslala link in to je prava hiška. Z vinogradi in v strmem klancu. Nepopisljiva sreča me je prav pogoltnila. To sem si tako želela za starša. In za nas, ko se bomo dobili na kupu, jedli, pili, lenarili, se pogovarjali, smejali, praznovali, obujali spomine, delali načrte, ... Vse je v redu. Vse je v redu ...
rtm
*t
Ni komentarjev:
Objavite komentar