Pa ne samo jaz. Vsi mi. Vsak na svoj način, vsak odvisno katero, vsak odvisno katere momente. Iz zgodb, ki si jih zapomnim (pa tega ob sprejemanju zgodbe še ne vem), črpam navdih za svoje delo in za svoje umetniško ustvarjanje. Hecno. Vse te zgodbe tako postanejo moje zgodbe.
Danes imam zgodbo presenečenja. Marko, direktor Vizuarne, me danes kliče z razveseljivo novico. Pred dvema mesecema smo sodelovali na natečaju za farmacevte GSK. Za celovito komuniciranje je bila izbrana agencija Gray, mi smo dobili referenčno malenkost weba. In danes naročnikov klic. Oni bi kupili naš pozicijski slogan. Moj pozicijski slogan, pravzaprav. In ravno nekaj dni nazaj sem razmišljala o svojih pozicijskih sloganih, ki jih srečujem v vsakodnevnem življenju. Tu pa tam. Kakšen me razveseli, da je še vedno živ. Pri GSK zgodbi mi je najbolj zanimivo to, da gre v bistvu za adaptacijo njihovega globalnega angleškega izvirnika, kar niti ne vem, če je bil predmet natečaja. Vem le to, da ko sem obstoječo adaptacijo uzrla v slovenščini (saj jo uporabljajo v promocijskih sredstvih), se mi je hudo postorilo od jezika. Od zvena, ki ga je izrazila tista besedna formacija. Prav štorasto je bilo vse skupaj. In sem ga spremenila. In spomnim se, da sem imela dober občutek. Potem sem iz tega pozicijskega slogana zgradila kreativno strategijo in kreativno zasnovo konkretne oglaševalske akcije v tiskanih medijih za 3 različna področja znotraj GSK. GSK drugače proizvaja tudi očiščevalnik zob Sensodyne in ubijalca bolečin Panadol. Skratka: vsa kreativa je temeljila na pozicijskem sloganu, naročnik je za izvedbo izbral drugega ponudnika, ampak pozicijski slogan bi zdaj kupili od nas. Hehehe. Svašta. Že imajo svoje razloge. Zdaj so nastopila pogajanja za ceno. Pričakujem 2 milijona €. Pa grem z njima v Afriko ...
Čez dan se ukvarjam z zgodbo poklica - izvajalec suhomontažne gradnje, kjer sem Saša Hribarja spremenila v skejterja in si bo zgradil svojo rampo za skejtanje. No, to bomo še videli, če jo bo res zgradil. Ker sem mislila, da v trenutku njegovega načrtovanja pride Alenka Tetičkovič in mu na mizo strese lego kocke, češ, naj se igra rajši s tem. Suhomontažna gradnja je ful zanimiva stvar. Do danes nisem vedela, da je mavec naravna kamenina. Niti ne to, da so ga uporabljali že Egipčani in z njim oblagali trsje. In da je svojo ekspanzijo kot material doživel začetek 50-ih prejšnjega stoletja, razlog: množično priseljevanje v ZDA in gromozanska potreba po gradnji. Odtod pa Sopranovi ... :)
Pomembna zgodba je še prezentacija prihodnji teden za tisti golf resort, kjer sem zasnovala ime nove blagovne znamke in vso njeno zgodbo in zdaj rabim it na Hrvaško stran v Istro, da dobim tisti šnopc za prezentacijo.
V vseh teh zgodbah pa je najpomembnejša le ena. Srčna. Sanjam o stvareh, ki prihajajo, obujam sanje o stvareh, ki so se zgodile. Odmevajo besede in dotiki, pogrešam jih. Neznosno. Hvala mi za domišljijo in za dojetek - Rekonceptualizacija časa kot fizikalne in perceptivne enote v realnosti in iluziji. Dober naslov za doktorsko disertacijo. A življenje v tem trenutku je v pogrešanju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar