Delati ne morem. Pa moram. Ponedeljek je vse bližje. Začelo je deževati. Potapljanje v zvok dežnih kapelj me od nekdaj pomirja. Ko pridejo na cilj spustijo zvok in izginejo. Kot zdajle izginjam jaz, ker me vleče v spanec. Lep dan je bil. Kolesarjenje z Dominikom, plaža, kopanje, večerja, kino, kartanje, čvek. Spanje.
*t
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
avgust
(32)
- Strgan film
- Eh, brezveze ...
- Opazovani opazovalec
- Brez ene same, ...
- Kaj je človek brez poguma?
- Nekaj drugačnega, nekaj provokativnega
- Transurfing realnosti
- EPP Umek
- Vesolje kliče
- To dekle si želim videti
- Obrneš list, narediš rez, umiješ okna
- Bralec svojih misli
- Šime in zbiralnik mobitelov
- Kdo si ti, da mi ...
- Ko človek prebije določeno nočno uro ...
- Olimpijska računica
- Blokada
- Zdaj zaorji
- Nič koliko tega, kar bi govoril (človek)
- Eno uro kot vinska mušica
- Zjutraj sem jaz bolj za crkljanje
- Bela rjuha na asfaltu
- Vse najboljše!
- Vse najboljše!
- PROSLAVA OB PRVI OBLETNICI BLOGA
- Zapomnim si zgodbe
- Lisičji rep
- Preklicujem vse. Prav vse.
- Smisel je vsaka stvar sproti in ne končni rezultat
- Zakaj da enih stvari ne povem?
- A ni to lepo?
- Ma kej se je zgodilu?
-
▼
avgust
(32)
Ni komentarjev:
Objavite komentar