Bela rjuha na asfaltu

Možakar, od katerega sta starša kupila vikend, je danes ob mojem odhajanju rekel, da je cesta za Savo, relacija Zasavje - LJubljana, zelo nevarna. Ja, res je kar nekaj prometnih nesreč in dirkajoči vozniki me nervirajo, jih vidim kot nevarne. S Podkuma se spustim na zasavsko cesto in nadaljujem proti Ljubljani, nato na Obalo. Blizu Litije ob cesti opazim skupino ljudi, zbir osebkov, ki ne sodijo tja k tistemu travniku. Kaj neki imajo, se vprašam? Ko peljem mimo njih, me prizor šokira. Nekdo postavlja svečo v množico sveč, ki je že tam. Mnogi izmed ljudi tam so v opoldanskem soncu oblečeni v črnino. Ljudje se objemajo. Mastni madež na asfaltu je velik, vidiš ga, da je svež. Novica je priletela z jasnega. Ding-dong, bila je prometna nesreča... Vaš sin, tvoj fant, moj oče, Ime Priimek, je bil na licu mesta mrtev.

Pregledam dnevne novice na spletu, med glavnimi je tudi naslov V Zasavju trije mrtvi. Trije, trije, trije!?!? Preberem zapis. Dva motorista sta trčila v levi bok kombija, ki se je vključeval na glavno cesto. Oba motorista in voznik kombija so umrli na licu mesta. Fotki, s katerima je zapis opremljen, ponujata iz kombija visečo belo rjuho in eno ležečo na asfaltu. Prekrivata trupli.

Prvič v življenju sem belo rjuho na asfaltu videla v živo enkrat na začetku srednje šole v naselju, kjer smo stanovali, ob bloku poleg našega. 16-letnica je skočila čez okno iz 5. nadstropja. Luštna punca je bila.


Vožnja je opravilo, ki je zelo meditativne vsebnosti. Ritem ceste nas vleče vase in mnogokrat ne razmišljamo o ničemer drugem kot o vožnji.To sem prebrala nekje, zadnjič, v neki duhovni knjigi, ki govori tudi o meditacijah. Spomnila me je, da si jaz vsevečkrat med vožnjo, sploh na začetku, jasno rečem: Na cesti si, voziš. Skoncentriraj se na dogajanje na cesti. Cesta, cesta, cesta ... Ker imam en tak občutek odtujenosti bistva od sebstva in takrat je komunikacijo s sabo potrebno mehanizirati. Drugače padeš v depresijo. Dajati si moraš navodila, pa gre. Jutri zjutraj moram oddati en projektič, potem grem k Jani v službo na Vinakoper pogledati vinsko klet, potem grem na Hrvaško po liter biske, se vrnem domov, grem kolesariti, začnem pripravljati prezentacijo za sredo, zjutri grem v Ljubljano. Na dolgi rok pa - potrebujem korenito spremembo. Družino ali pa Afriko. Ker je dolgočasno ...