četrtek, 14. avgust 2008

Nič koliko tega, kar bi govoril (človek)

Včasih pa takole sedem pred blog in razmišljam o rdeči niti svojega dne. Nič koliko tega, o čemer bi govorila, a kaj je tisto o čemer želim govoriti? O čem naj teče zgodba?

Bolj dogodkovna, bolj čustvena, sentimentalna, ali radostno preprosta, lahko službena? Kaj je moje življenje v tem trenutku? Ja, vse to, ampak kaj od tega najbolj? Vedno večkrat se mi porodi občutek, kako sploh ne objemam življenja vsega. Takega, kot je. Kako fokusirati sklepne misli na vse to, kar edino je? Življenje tule, zdajci.

Simon, Afrika, Bertoki, neplačani honorarji, telovadba/gibanje, družina, telo, Praga, sreča, iskanje, vprašljivost vesoljna, KAJ? Bi-bi-k.


Svet, ki si ga ustvarjamo je edino naš in edino mi, vsak sam, upravljamo z njim. Respect.







Vse najboljše, Jana.B.Šmajgl.

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.