Nova epizoda

Nekaj stvari je še v škatlah, ker rabim regal in pa mamino pomoč pri organizaciji novega bivanja. Bertoki, tukaj sem. 5 mesecev dvoživke med Ljubljano in Bertoki je bilo pravzaprav morija. Nikjer nisem bila zares. O čemer so pričale neizmerne količine prašnih bavškov v ljubljanski sobi. Ob nje smo trčili pri družinskem pakiranju. Mati, oče in jaz. Škatle in veliko vreč za smeti. Kakšno olajšanje, človek. Najlepše je metati stvari stran. In jih poklanjati. Pisalni stol, ki sem ga podedovala od VBGja je bil precej načet. Vertikalni železni nosilec je že pošteno žulil v rit. Zato oče stol oddrsa do kontejnerja. 15 minut zatem ga že oddrsata dva mladca iz komšiluka. Je stol odšel v novo življenje. Jogi Dormeo je odšel k staršem na vikend v Zagrad, prav tako pisalna miza. Gromozanska vreča oblačil k sestrini družini, TV, DVD in stolp takisto v Zagrad. Balkonska garnitura, podedovana od Sissy je šla na Irenin balkonček na Poljansko. Odslej bo naš balkonček tam.

Slovo od Ljubljane sem vzela v slogu relaksacije. Za pet ur in pol sem se zabubila v vodnem mestu Atlantis. 4 ure savn in 90 min tajske masaže s kokosovim oljem. Ignorirala sem gnečo, ki je na svojstven način praznovala praznik umrlih duš. Jaz sem bila pač sama. Iz telesa sem izganjala zle duhove, ki so mi že dodobra poškodovali fizis. Načrt je bil, da si v BigBangu kupim še nekaj DVDjev in si doma priredim filmski maraton. Mah, seveda ... Nakupovalno mesto je bilo včeraj kot pribežališče duhov. Nisem vedela, da na garaži CityParka obstajajo rampe, ki preprečujejo vstop. Plomba. Včeraj NIČ nakupovanja. Še dobro, da imamo bencinske pumpe, kjer med mnoštvom porno DVDjev najdeš tudi kakšen film vreden ogleda. Kupila sem 3. In še danes v Mercatorju 3. Zdaj pa me, tako značilno za nedeljo, že preganja nov delovni teden in filmi se mi odmikajo. Kličejo me projekti in prioritetne številke ob njih. Aghrrrrrrr ... Kdaj bom spet začela uživati v delu? Ko najdem spet svoj notranji mir, seveda. V torek obudim telovadbo, vpisati se moram na koprsko jogo, pa bo.

Jah, nič. Sem v pričakovanju tega novega življenja. Hudega mi ne bo. :)


P.S.:
Tadeja Bučar, Bertoki, Arjol 9, 6000 Koper.