Moj prijatelj Piki Jakob

Najprej je bil medvedek. Tak, ta pravi. Rjavo-kosmat. Z rjavimi očmi, znucan, z občutki doteranih gumbkov za očesi. Kot frocek sem noro rada žulila uhlje tistih, ki so me dajali spat. In PikiJakobovi teh človeških uhljev niso mogli nadomestiti ... Niso bili živi! Kosmati, plišasti, ... To ni bilo to. Rabila sem živ uhelj. Pravzaprav njegovo mehko mečico ...

Potem je bila Sreča na vrvici. Jakob je bil velik, kosmat, črn, živ, samomorilski pes, ki se je vrgel v Ljubljanico iz ljubezni do neslutenega gospodarja in preživel. Iz ljubezni. Povzročitelj težav, nausahljiva želja in skrb, junak. Jakob je junak!

Potem je bil prvorojeni sin prijateljice. Nato še eden takisti, a drugi. Jakob!

Zdaj pa je ... Piki Jakob je res moj prijatelj. To je vsakdo, pred komer se moja duša sprehaja gola. Ko sem pred leti prišla z dvomesečnega potovanja po JV Aziji, sem v vnemi spreminjanja sveta organizirala dogodek Parada golih duš (v abstrakciji glave, seveda). Njegov smisel in cilj je bil ta, da se vsi udeleženci drug pred drugim sprehodimo goli. Pa ne nujno fizično goli. Ampak da udeleženci v tem sprehodu sebe čutimo gole, pa ne rabimo biti nagi, tako - brez oblek

 Šlo je za občutek golote. V klubu Golih duš (op.p.: klub Golih duš je bil mentalno-virtualni organizator Parade golih duš) sem imela že mnogo privržencev. Tudi znane osebnosti (celebrities) so bile med njimi. Takrat sem dojela, da moja misel lahko fizično zaživi. In to me je zjebalo. Nisem našla poti, da se lahko intimna golota manifestira v javnem dogodku. Ima kdo idejo? Od takrat (propad ideje) sem se s tem nehala aktivno ukvarjati ... 

Danes pa me je spet prijelo! Prijelo me je dejstvo, da si za vse svoje življenje želim biti obkrožena z golimi dušami. Si za? Greš zraven? Imaš idejo, kako lahko to dosežemo? Ker verjamem, da takšna stvar lahko spremeni stvari! 

Ker veš kaj? Rada imam, če te je sram, ti je nerodno ali pa si do obisti vznemirjeno vesel. Ker takrat, ko je z mano tako ... - za te trenutke lahko tudi zdaj ubijam. Neizmerno, nepopisljivo rada imam trenutke, ki me slečejo do obisti. Pa če tudi mi v tistem trenutku natanko takrat ni najprijetnejše. Kasneje pač od same sebe izvem, da je to bil dotični trenutek. Da sem takrat to bila jaz. 

Sleci me, vzemi mi masko! Očaraj mojo dušo s tvojo. Lepše: naj tvoja duša očara mojo.  Naj tvoje srce vzame moje. Naj tvoja psiha prevzame mojo psiho. Naj me ti čutiš, kot nihče nikoli. Naj jaz se ti predam kot sem. 

A veš? A čutiš?

Kar želim povedati je ... da ... Obožujem svoje gole trenutke. Obožujem, ko sem jaz ta Piki Jakob. Golo-rjavo-kosmat. Moje noge in njih mednožje ni depilirano. Moja frizura in nje uhlja nista spolirana. Moji nogi se spotikata na križevem potu. Hej, imam podočnjake. Hej, in ti prhljaj in flek na majici. Tudi tvoja srajca ni zlikana. In tvoja kopalnica bi rabila čistilko. Tvoje počutje se ne počuti. Tvoj zlivalnik je poln umazane posode. Tvoja pleča so trda in rad bi masažo. Tvoje oči zaslepljene, tvoj čas odvzet sebi.

Ko si ti to, sem jaz ti. Ko sem jaz to, si ti jaz. 

To je zame prijateljstvo.

Da lahko čutim sebe nemočno v tebi in tebe razgaljenega pred mano povsem. To je jebeno to, za kar se borimo. Tam, kjer ni mater, očetov, sestra in bratov. Tam, kjer edina uteha ti je prijatelj. Tam, kjer v biti si sam gol pred sabo.

Da ne pospraviš stanovanja do polirunge, ko pridem na obisk in prespim. Da se naslednje jutro ne sprašuješ, kako mi je bilo, ampak se z mano do obisti smejiš. Da mi rečeš: Ej, kadarkoli. Da ob tebi lahko smrdim in me ni sram. Da me ne obsojaš, ko si ne operem zob in da te ne zmoti moja zmečkana srajca. Da mi ponudiš roko, ko sploh ne vem, da jo potrebujem. Da mi pošlješ pesem, ko sem nanjo že pozabila. Da ti lahko jaz, brez slabe vesti, pozabljam prinesti darilo za rojstni dan. In da veva, kako je vse to brezpotrebno, a s toliko pomena. Da me tvoje dolgo besedičenje ne spravlja ob pamet. Da me tvoja pamet ne dolgočasi. Da mi je tvoj dolgčas izziv. Da so mi tvoji izzivi neumnosti. Da so mi tvoje neumnosti ogledalo. Da mi je tvoje ogledalo moje obzorje. Da mi je moje obzorje tvoja radost. Da mi je tvoja radost moja sreča in tako veselje. Da mi je tvoje veselje moja sreča. Da si mi moja sreča ti. 

In ko vsemu temu dodam tebe v mojem telesu in sebe v tvojem občudovanju ... Tebe, ko me gledaš. Sebe, ko te čakam. Zločin. Vse, ki takrat niso v meni, a jaz sem del njih in oni tako mene. 

Če bi lahko izbirala svojega Piki Jakoba ... -  si to ti. Ki me čutiš do obisti. Ki me pokličeš iz radosti. 

Ki se ti lahko zjočem. Ti, ki me doživiš v solzah. 

Prijatelji ...

Ki si oprostimo vse. Ki se srkamo v življenju. Ki se ne sprašujemo. A še bolj intimno - se opominjamo. Ker hočem vedeti, kaj o nečemu čutiš. Ker čutim, kaj o nečemu misliš.

Prijatelj, ki te preštejem na eno roko.

Prijatelj, ki me prešteje na svojo roko.

S čem, kako in zakaj sem v tvojem srcu?

Kdo si ti, ki bereš moj blog?

Piki Jakob lahko sluti mojo dušo. Piki Jakob prežveči moje srce.

Je pa nekaj ... A imaš ti svoje PikiJakobe?

Če ja, potem veš, da ... Jebi ga. Piki Jakob je samo eden. V danem trenutku je on edini. 

Čeprav PikiJakobovski filig je ... je nekaj, kar bi vsi morali imeti.

Piki Jakob je nekaj posebnega. Kdor ga lahko začuti je srečen.

Ko pa se zgodi, da Piki Jakob postane nekaj edinstvenega, takrat pa... So potrebna huda jajca, da lahko trdiš in nekomu rečeš: Rad te imam na edinstven način.

Jebenti ... To je nekaj ... Edinstvenega.