sreda, 12. november 2008

Ko se zamisli materializirajo

Delam en gromozanski, zgodovinski projekt. Za Unicef. Ustvarjamo TV šov oz. zabavno humanitarno oddajo, v živo in interaktivno. Zato sem ta TV format poimenovala DRTV SHOW. Nova tržno-komunikacijska forma, ki ima smisel za neprofitne, humanitarne organizacije. Razmišljam, da je ta format možno prenesti tudi v povsem komercialne vode, na katere se pripne družbeno odgovornost. A najprej naredimo tole, potem razmišljamo dalje. Na projektu sem v vlogi kreativne direktorice oddaje in koscenaristke. Tako za potrebe tega projekta srečujem slovenske znane osebnosti, ki smo si jih zamislili za goste v oddaji. To so Unicefovi ambasadorji, igralci, voditelji, glasbeniki, gospodarstveniki. Lepo mi je gledati jim v oči.

No in tako sem včeraj sedela na kavi z mojo veliko vzornico Heleno Blagne. Imelo me je, da ji zapojem moj-njen venček. Kdor me pozna, ve da imam za potrebe smeha pripravljen pevski nastop njenih komadov. Čeprav v tem že malce pešam, že dolgo nisem izvedla tega venčka. jojme, mar ga še znam? Sicer pa ... Helena zdaj precej prepeva arije in to me malce skrbi. Če bom ostala pri prepevanju njenih starih komadov, bom za časom. Kaj naj torej zdaj? Se vpišem v tečaj solo petja? 

Helena je zelo prijetna dama, ki obvlada sebe. Ko ji bell-boy prinese ključe avtomobila, ki ji ga je parkiral, se mu lepo zahvali. Z eleganco naroči čaj. Z zanimanjem me posluša, ko ji razlagam koncept TV šova in njene vloge v njem. Počaščena je, da lahko sodeluje v tej oddaji. Razmišljala je o pesmi, s ktero bo nastopila. A mi bi nekaj drugega ... Po preudarnem razmisleku reče: "Prav." Ko pristopi zrel moški in ji poda roko ter jo v pozdravu spomni, da sta se srečala v Sidneyu, je malce zmedena. Pošteno izrazi, da se ga ne spomnim povsem, a nekaj se ji svita. Z njim spregovori par besed. Gospod se nam opraviči, da nas je zmotil pri pogovoru, Helena se nasmehne in povprašam jo njeni o avstralski turneji in doživljanju Avstralije. Sin in mož bi se kar odselila tja. Ona pa ima tukaj še kaj postoriti. Prikupno skrbna je kot mati. Z nami podeli sinovo izjemno podjetniško domišljijo. Zadnjič ji je rekel: "Veš mami, ko boš ti umrla, bom napisal knjigo Zadnjih 24 ur s Heleno Blagne". Ahahahahahaha. Pa si poglej šmrkavca 10-letnega. Potem preskočimo na temo o rumenih medijih. Za našim srečnjem je dogovorjena na uredništvu ene izmed revij. Ker so kiksnili pri pisanju o njej. Ji zamajali podobo. Nepošteno in neprofesionalno. K njim gre na pogovor, da jim razloži stvari. Ko govori o tem, je odločna, stroga in prav nič prevzetna. Po prijetnem enournem klepetu si sežemo v roko, natakne si črna sončna očala, ki so ob črni baretki in črnem ponču jasno povedala, da je Helena zvezda. Diva. Po tem klepetu mi je še bolj jasno, zakaj jo spoštujem. Je osebnost, ki je pri nas odprla rumeno-tiskaški trg. Na njej se je kalila mrhovinarska ostrina zlobnih peres. Danes lahko ona uči medije, kako se o njej piše. In lahko stopi na katerikoli oder tega sveta. In znori publiko na maškeradi v ljubljanski Cvetličarni. A ob vsem tem ostaja človek, s katerim je klepet ob čaju nekaj povsem običajnega ...


Srečevanje z znanimi osebnostmi in delo naše ustvarjalne ekipe je prešlo iz faze - misli, zamisli, v fazo - ideje in zdaj prehaja v fazo - realizacije. Pred očmi mi že nastaja oddaja. Se materializira. Vidim jo. Ima še nekaj lukenj, a bo. Res bomo to naredili. Zato vas že danes vse skupaj vabim k ogledu zabavno-humanitarne oddaje Ta mala dežela, v soboto, 20.12. ob 20h, na POPTV. V oddaji bomo skupaj postali Unicefovi starši otrok sveta. Ker nas ti otroci potrebujejo!

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.