Od kod prihaja volja?

Ne moreš se počutiti kot kup dreka. Never. Respect.

Tole je domišljijski spis. Včeraj sem sklenila, da bom danes dobre volje. Še kar mi je uspelo. Malce bo treba našponati delovne obrate. Projekti so začeli pritiskati z dead-line-i. Mi je še kar všeč. Panika me je stisnila samo dvakrat v dnevu. Bila je zelo kratkotrajna.

Zbudim se ob 9h. Potem, ko sem ob 6h ugasnila budilko. Ob 10h vstanem, vidim, da ni mejlov, berem novice, FB, twitter, zajtrk. Ob pol dvanajstih telovadim. Počasi, le pol urce. Samo 10 ponovitev z utežmi. Boga mi, vse škripa. En mesec moratorija ter vrže malodane na začetek. Med desno lopatico in hrbtenico imam notranjo opeklino, nateg, nekaj. Boli kot hudič. Jutri bo bolje. Ne vzamem tabletke proti bolečinam. Po moje je niti nimam. Ob pol enih sedem za kompjuter. Uf, fokus. Fokus. Dobro mi gre. Zadovoljna sem. Ob 16h si skuham šampinjone z jajci, česnom, paradižnikom, peteršiljem. Zraven narežem svežo kumaro. Me daje prebava. Preveč sem mislila na tisti napad diareje v Kambodži. Ko me je v petih dneh sčistilo do obisti. To rabim, sem si govorila. Evo, počasi se bom res prepričala o zavestnem dajanju sporočil v vesolje. Ne smeš si želeti. Ker potem vesolje razume tvojo željo. In to, da si jo želiš. Spusti jo. Naj postane resnica. Padem ti v objem. Spet za računalnikom. Redaktiram tekst. Za spletno mesto. Se ukvarjam z razumevanjem strukture strani. In prilagajanjem teksta temu. Potreben je močan fokus. Ob 20h sem utrujena. In brez toaletnega papirja.