Vsi smo plen in vsi smo plenilci. Odvisno, kako se človek kdaj počuti. Lov se začne, ko se prvič uzremo. In traja vseskozi do konca, ki je za vse isti. In potem znova ... :)
četrtek, 22. maj 2008
Ko lovec ulovi plen, se pravi lov šele začne
Plen plenilca začuti. S tem se najbrž strinjamo. V mislih imam prizor srnice na robu jase, ki pogleduje proti plenilcu. Takrat se prvič spogledata. In ta pogled se ponavlja znova in znova skozi čas. Ko se plen pusti ujeti, za plenilca ni več zanimiv. Ko plenilec zanemari lov, popusti koncentracijo ni več zanimiv za plenilca.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
maj
(23)
- Tako v nebesih kakor na Zemlji
- Blog je podaljšana roka ega
- Te kdaj prime, da bi se zresetiral in začel življe...
- Kar prvič sanjaš na novi postelji ...
- 302. objava zabeležke
- Ko lovec ulovi plen, se pravi lov šele začne
- Opazovano se spreminja glede na opazovalca
- Delovne ambicije kot družbeni status
- Sobota in dan elektronke
- Jaz biti angel / part 2
- Sebi, z ljubeznijo.
- Ščemenje pokošene trave
- Na Čopovi sem ga vidla ...
- Ko mene več ne bo
- A ti dam eno okrog pese?
- Uporabniku prilagojen zapis
- Tega lepega dne
- Grozljivo, očem skrito ... Myanmar!!!
- Popizditis je pač vmesna faza
- Štiri dive
- Ste slišali gromek zvok ob padcu?
- Na plaži sva sedela in klepetala
- Košček temne čokolade
-
▼
maj
(23)
Ni komentarjev:
Objavite komentar