fotke na spletu: tukaj.
Milijon ljudi je izgubilo dom. 100.000 je mrtvih. In to so zgolj predvidevanja. Pred tremi urami je v Myanmaru/Burmi pristalo prvo Unicefovo letalo. Vojaška hunta je blagovolila sprejeti mednarodno pomoč. Ma nemoj! Žrtev je že skoraj za polovico tistega tsunamija pred tremi leti, nam pa se zdi, da je Burmo doletela le ena poplavica z manjšim prepihom. Fotografije trenutnega stanja so grozovite. Uradno jih ni moč najti nikjer. Do njih sem prišla preko bloga Burmejca, živečega v Londonu, ki nas je zalagal z informacijami tudi lansko jesen, ko je bil tam hud vojaški udar: Ko Htike.
Država Slovenija je tej človeški katastrofi doslej namenila vseh 50.000 €. Sicer to dejstvo ne čudi, saj mislim, da EUju še po sedmih letih ni uspelo izraziti enotnega stališča do odnosa z Myanmarom in njihovo bogovsko vojaško hunto. Kaj hočemo, ko pa je za nas zaradi medijske gorečnosti trenutno največja človeška katastrofa fritzlasta kletna pošast z oberkrajnerskega konca.
Unicef Slovenija je odprl račun za nujno pomoč, a se sprašujem, na čigavem računu bo ta pomoč pristala:
račun: 02085-0017741956
ime: UNICEF Slovenija
naslov: Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana
namen: Myanmar nujna pomoč
sklic: 8880007232843
Vesolje, prosim te, pomagaj ljudem, sami si ne morejo. Pitne vode ni, myanmarska vlada je vsaki družini namenila 4 skodelice riža in eno ribo na dan, začela se je diareja, v tistih vremenskih razmerah so nebesa za nalezljive bolezni, ... Pogrešamo tudi enega Slovenca.
Tako majhno kot se počutim zdaj, se že dolgo nisem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar