Image by discopalace via FlicŽivljenje se nam v bistvu spreminja na stotinko sekunde. Ali kolikor že pač meri trenutek, v katerem se pripeti nek pripetljaj in smo tega sposobni zaznati.
Zadnjič na SOFu (ja, ni bilo vse slabo, no ...) je vrhunski arhitekt in še bolj vrhunski človek (glede na njegov predavateljski nastop in v njemu ton, ki ga je imel) Boris Podrecca razsvetlil moj um, da se vizualni moment zgodi v 1,7 sekunde. Recimo: objekt, ki si želi vizualne pozornosti, potrebuje 1,7 sekunde, da jo dobi. Če hoče ta moment trajati dlje (in nikar ne pozabimo na človekovo željo po brezsmrtnosti), mora obviseti v želodcu. Za kar pa ni dovolj le vizualni vtis. (Mali princ: Bistvo je očem nevidno.)
Cak!
No, kaj se je zdajle pripetilo?
Nič?
O, pa je. V stotinki sekunde se mi je spremenilo življenje. Sprejela sem odločitev. Še 12 dni in Khmeri bodo praznovali novo leto, zato je čas, da si zamislim novoletne spremembe. V letošnjem letu bom:
- preživela več časa v osami in samoti (vsaj v mislih)
- še bolj pozitivno mislila
- ne-ocenjevala in ne-sodila ljudi
- manj jedla in več gibala
- ...
- ...
- ...
...
-... = vstavi po svoji potrebi. Kar pač želiš od mene, da spremenim. Želje pa vemo, da je njihov smisel ta, da se one želijo in ne da se izpolnijo. Ko se jim zgodi izpolnitev, jih ni več. Žalostno. Nočem, da želje izginjajo. Zaradi njih vem, da živim.
V kolikor pa ste v še-pred-khmerskim novim letom v Londonu, nikar ne zamudite (British Museum):
info
Za bolj drzne avanturiste obstaja možnost - enkrat v naslednjih 20-ih letih:
info1
info2
Lahko pa gremo "le" sladko spati. Se pokrijemo do vratu (hvala za odejo), pomislimo na vsaj 3 pozitivne stvari, ki so se danes pripetile, pomislimo na ljubljeno osebo in ji pošljemo nasmeh, stisnemo pesti za vse prijatelje in družinske člane ter belo energijo usmerimo v pravičnost tega sveta. Hvala, da sem in hvala, da bom enkrat lahko tudi šla. Lepo je. Pa tudi naporno. Budisti verjamejo, da kadar je slabo - je to zgolj znak, da prihaja dobro. In obratno. Kadar je dobro - je to zgolj znak, da prihaja slabo. Jebelacesta, da mi je doseči to mirnost.
Kaj zdaj?
Nič.
Vse to, ja ...
:)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
april
(18)
- Iz Zasavja po študentskega oskarja v Amjariko ...
- Pegi & Bjorn
- Ne me pogrešat
- Bodi pogumen, človek.
- Ponoči sem pekla torto ...
- The Secret
- Jaz biti angel
- Sneg vs. dež
- Blaženi
- Otišinjeni trenutki
- Vem
- Grem na bloggerski dopust
- Smo zreli dovolj, da prevzamemo odgovornost?
- Vsa naša življenja
- Človek in njegove alternacije
- Poslušaj me, ti!
- Stotinka sekunde
- v vednost: dogodek bo
-
▼
april
(18)
Ni komentarjev:
Objavite komentar