četrtek, 24. april 2008

The Secret

The Genie during a dramatization of Image via WikipediaKdor je videl film, ve od kod mi inspiracija za nocoj. Jaz sem film pogledala prav nocoj. V odlični družbi z SS-ovkami. Film je ezoteričnega, trendy pop-psihološkega žanra. In resničen ter po ameriško praktičen s strokovnjaki (fiziki, meta fiziki, kvantni fiziki, psihologi, pisatelji, filozofi, feng shui eksperti, vizionarji, avtorji, čudežniki) in njihovimi osebnimi zgodbami. No, vsaj jaz ga priznavam kot resničnost. Govori o moči misli, o tem, da smo vsi in vse energija, pod črto o tem, da to, o čemer razmišljaš, prikličeš nase.

Če razmišljam o tem, da se bom zredila - se bom. Odvisno kdaj, ampak se bom. Ker bo vse stvarstvo stremelo k temu, da se moja misel ostvari. Zredila se bom, pa če prej crknem od lakote. Če me je strah, da se bom zredila, se bom zredila - od strahu. Če razmišljam o tem, da se ne bom zredila - se ne bom. Če razmišljam o tem, da bom zdrava, nasmejana, polna življenja, razumevanja in ljubezni - bom. Pa če bom debela ali vitka.

Zelo težko je vsak dan sproti ukinjati vse NE-je. Vsak dan, vsak presneti dan jih je vse polno. Pri tem mislim negativnosti v najširšem smislu. Pa čeprav vemo, da se vse zgodi - zaradi DA-jev. Zaradi pozitivnosti akcije. Vsaka akcija je pozitivna, ker dodaja nekaj k nečemu. Tudi če je negativna, je pozitivna. A je sploh jasno, kaj pripovedujem? Hm. Skratka - gre za to, da misli proizvajajo akcijo. Od akcije so odvisni dogodki. Od dogajanja je odvisno stanje. Če zavestno sprožamo pozitivne, dobre, fajne, zabavne, prijetne, ljubeče (itd.) misli, proizvajamo prav takšne stvari. Ko gre dobro, gre dobro, nimaš kaj. In dobro gre lahko vedno. Prelisičiti je treba NE-je in hitro najti njihove DA-je in tako se zgodi. Tako bodi!

Si - kar misliš. Misliš - kar čutiš. Čutiš - kar veš. Ne vem, ampak mi preprosto samo smo. In kar smo, počnemo sami.

The Secret uči načelo: ask, belive, recieve.

Hočem ljubezen, verjamem vanjo, sprejemam jo. Za vse je dovolj vsega, brez skrbi. Najprej pa se je treba odločiti, kaj hočeš. Zdajle. Mislim - kaj hočeš zdajle? Sok, pomarančo, počitnice, hišo, ženo, otroka, nič? Prav. Pripravi se, prihaja ... Le začutiti je treba.

Moj oče bi rekel: Vse še bo, samo nas ne bo. In mati bi dodali: To, kar veš in znaš ti - veš in znaš samo ti in nihče drug. Hvala sestri Darji za film, končno sem ga pogledala. Rada vas imam.


PS: Vse najboljše. *t

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.