Poslušaj me, ti!

Image from WikipediaTa ti sem jaz in to sporočilo je res samo zame. Zato bo malce zakodirano. Ravno toliko, da bom čez čas morala ob njem razmišljati, kaj sem si hotela sporočiti. In bom imela težave, kako to zgodbo čim bolj adekvatno povedati vnukom. (besedo adekvatno sem prevzela od Srbov, ki jo v vsakodnevnem pogovoru radi in precej uporabljajo. adekvatnost je zgleda pri njih kar point.)

Torej: ko ti padejo na glavo neumnosti in te tresavica premetava, preseneča ali nervira, se vprašaj, kašen je bil dan. Z avtosugestijo in vizualizacijami se da priti precej blizu realnosti. Ali pa jo na tak način celo ustvarjati. Danes se je porodilo toliko idej, a nobena zapisana. Vse pa s potencialom uresničenja. To vem. Za ideje pa tudi verjamem, da če so prave, mi obvisijo nekje v zraku nad glavo in me spremljajo na vsakem koraku ter se prikažejo v misli takrat, ko jih potrebujem. Ampk v to RES verjamem. Če je ideje kaj v hlačah, bo počakala na svoje življenje.

Zase imam za danes tudi didaktično nalogo: Bili so Marko, Miha, Matjaž, Matevž, Matic, Metod, Marjan, Mojmir, Matej, Martin in muha. Sedeli so na pivu po rekreaciji in govorili budalaštine. Pa reče muha: Ej, pa a vam ni nič dolgčas, ker ste vsi na M?

Ta neumen vic sem si ravnokar izmislila. Pa gre lahko skozi, a ne. Kot tiste neumnosti s sloni v hladilniku, jogurtom, ki ga TominJerry ne mara, gumico in kvadratno lubenico.

Sem že na začetku jasno rekla, da je to sporočilo zakodirano.

Nadejam se semantične in psiho analize. Nekoč, nekje.

Tako za sproti pa: meja med užitkom in bolečino je zelo tanka. Vprašanje je, če eden brez drugega sploh obstajata. Za lase privlečeno: odkar vem, da imam v rami morda raztrgano tetivo, me rama boli na povsem drugih mestih kot pred tem. Z bolečino pa se mi vrača prizor, prav pogosto se ga spominjam, ko sem z dilo zarezala tisti breg na Golteh, se v frontsidu ulegla na strmino, vlekla kanto do obisti in kanta je vlekla mene ... Po tem se je bilo vredno raztreščiti med hlode v tisto hosto. Jebi ga, pa še ta rama ...

Cocoon pa je komad od Jacka Johnsona, ki ga bom zdajle poslušala za lahko noč.
Tole je njegov tekst:

Cocoon

Well based on your smile
I'm betting all of this
Might be over soon
But your bound to win
Cause if I'm betting against you
I think I'd rather lose
But this is all that I have

So please
Take what's left of
this heart and use
Please use only what you really need
You know I only have so little
So please
Mend your broken heart and leave

I know it's not your style
I can tell by the way that you move
It's real, real soon
But I'm on your side
And I don't want to be your regret
I'd rather be your cocoon
But this is all that you have

So please
Let me take what's left
of your heart and I
will use
I swear I'll use only what I need
I know you only have so little
So please
Let me mend my broken heart and

You said this was all you had
And it's all I need
But blah blah blah
Because it fell apart and
I guess it's all you knew
And all I have
But now we have
Only confused hearts and
I guess all we have
Is really all we need

So please
Let's take these
broken hearts and use
Let's use only what we really need
You know we only have so little
So please
Take these broken hearts and leave



Lahko noč. *t