Slovo

dokler ne odjadramo spet

Začetek šole ali prvi šolski dan je znanilec konca poletja. Z njim prihaja čas dolgih rokavov ob večerih in tudi jutranje sonce postane prijetno sveže. Kmalu bodo sledili dnevi, ko ne bomo vedeli kaj zjutraj navleči nase. Je še za kratke, pa dolge s sabo? Ali kar dolge že takoj, a kaj, če bo potem vroče in čez dan na kavi zgorim?

... in tako v debelem puloverju in z ozeblimi nožnimi prsti bingljam v viseči vreči, razmišljujoč o slovesu ... Kot takem. Svoj košček je pridodal tudi tale zapis, ki ga je prijatelj zjutraj podelil na FB-ju. Slovo takšno ali drugačno, tudi od samega sebe. Jaz se rada resetiram. Dobro dene. Ker nikoli ne prideš na isto kot si bil pred resetom. Seveda je lahko slabše, normalno. Saj vemo, kaj se zgodi, če reset kliknemo prekmalu. Ali prepozno. Praviloma pa slovo od nečesa prinese olajšanje. Je pa seveda za razmisliti, kaj slovo sploh pomeni. Ponavadi je to nek ritual, s katerim se poklonimo pretekosti. Je tudi napoved novega. A prav zares slovo pride do izraza takrat, ko se poslovimo od spominov. Spomini znajo biti jeba. Na njih znamo viseti kot kuhani špageti. Nekaj lepljivega je na nas. Potem se zgodi prelomni trenutek in ta lepljivost popusti. Fljok, trčimo ob tla. Bang, direktno na glavo. Ulalalala! A to je tako? Temu se reče prelomna točka. No in njej sledi ritual slovesa. In ko se zares poslovimo, nastopi olajšanje. Vsega pa je kriva prelomna točka. Danes sem vstala na eni izmed njih. Olajšanje se je izrazilo v obliki poplesavanja po stanovanju ob romantični melodiji predrage Lilly Allen. Srce mi je poskakovalo big time. Neverjetno, kaj sem potrebovala, da je lepilo popustilo. Je pa tudi res, da sem visela že v zadnjih izdihljajih, čeprav sem še včeraj bila posnosen zalepljen kuhan špaget. To je pač tisto oklepanje spominov. Tistega niča in vsega, ki nas preganja nedoumljivo. Pa četudi je lepo.

... tukaj in sedaj ... s poletjem ali brez njega. Ljubim se. Tudi zaradi ljudi, ki me obkrožajo in zaradi tistih, ki jih s krožnice odnese centrifugalna sila. Blagoslov(-o)! Jutri oblečem tričetrt hlače in rokave, dolge vržem na zadnji sedež.