Glumiš gljivu. Pretvarjanje je del vsakdana. Da pritegneš pozornost, da delaš dober vtis, da izražaš nekaj, česar sploh ni. Razmišljam o razliki med laganjem in pretvarjanjem. Pretvarjanje je pač laganje samemu sebi, laganje samo pa je namenjeno drugim. Ah, ta strašno pametna ugotovitev nima nobenega smisla. Gremo rajši k podobnostim. Oboje je širjenje neresnice. Eh, tudi to ne gre. Najbrž bi šlo najlažje s primeri.
Lahko se pretvarjaš, a ne lažeš. Lahko lažeš, a se ne pretvarjaš. Iskreno laganje. Iskreno pretvarjanje. Je eno in drugo sploh še lahko to, za kar se izdaja, če je iskreno? Ali je sploh lahko kaj neiskreno? Tisto kar je, je iskreno. Če ni iskreno, sploh ni. Razen do samega sebe. Iskreno in neiskrenost obstajata zgolj v odnosu do samega sebe. Ker če lažeš in ne veš, da lažeš, potem ne lažeš. In če se pretvarjaš in ne veš, da se pretvarjaš, potem se ne pretvarjaš. Če pa vse to veš, veš pa samo ti. Oziroma, če iskreno lažeš, si iskren. In če se iskreno pretvarjaš, si iskren. Kaj se potem tu šteje? To, da si iskren ali to da lažeš/se pretvarjaš? Joj, kako so te stvari zakomplicirane. No, če se z njimi ukvarjaš. Lahko pa le zamahneš z roko in si misliš svoje ali pač nič. Važno, da veš kaj počneš, da veš zakaj oz. da se tega zavedaš. Samozavedanje je glavna stvar. Pa goltaj svoje posledice. Tako kot jaz goltam svoje. Je pa nekaj ... Težko je pri sebi ločiti oz. biti gotov v tem, kdaj si do sebe iskren, kdaj pa stvari pometaš pod preprogo in se delaš, da jih ni več. Preproga pa se dviguje od tal in tiste grudice/izbokline, ki se na njej pojavljajo, ti lepo kažejo, da stvar ni izginila. Ampak še kako diha. In žival bo nekega dne zlezla izpod preproge. To pa je že nov film.
Zato sem se danes odločila posesati. Dvignila vse preproge. Pogledala nesnagi v oči. Upam, da bo zalega, ki se zopet razbohoti tam spodaj, imela drug vonj. Lahko pa bi sesala vsak dan, če bi le premogla dovolj poguma za iskrenost do sebe. In se umazaniji odpovedala prej. Ker ... Saj vemo, da je. Le nekako se je oklepamo, čeprav vemo, da drugam kot v smeti ne sodi. A je pač tako. Najprej je jabolko. Ga obgrizemo in postane ostanek (razen pri tistih zanesenjakih, ki pojedo jabolko s pecljem vred). Če ne prej, ko zelo smrdi, postane smet. Oziroma biološki odpadek. Drugače je z bonboni. Za njimi ostane ovitek, ki pa ni drugega kot smet. In če že moram izbrati - vzamem jabolko, boga mi, da res. Tudi ta so lahko sladka.
Sposobnost pretvarjanja pa je na nek način seveda tudi zelo dobrodošel bonus v preživetveni bitki. Se lepo oblečeš, oblikuješ pričesko, narišeš fasado in greš v soboto zvečer ven. Odločno. Odločno, da si nocoj seks bomba. In si. Lahko pa ostaneš doma, v razvlečeni majci in razcapanih hlačah, odločeno, da se smiliš samemu sebi. In se. Ne prvo, ne drugo, ni res. Nisi seks bomba, nisi samopomilovanec. Vse skupaj je le pretvarjanje. Da se nekaj pač dogaja. Življenje je en velik eksperiment, le da zanj vemo, kako se konča. Ali pač ne?!
Znam te, puško, dok si pištolj bila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar