Nedeljska

brainless

Recimo, da bi za en dan lahko zamenjali svoje možgane z nekimi drugimi. Katerimikoli. Tudi če so že zdavnaj mrtvi. Katere bi vzeli za en dan? Čigave možgane bi preizkusili v enodnevni avanturi? Priložnost, ki se pojavi le enkrat v življenju. Čigave?

O tem razmišljam, ker sem vedno bolj prepričana, da eni možgan sploh nimajo. Vsaj delujejo tako. Oziroma evidentno kažejo, da možganje uporabljajo izključno za en, samcat, določen namen. Recimo - za službo. Takšnih je ogromno. Vse možganske kapacitete porabijo za svoje delovne uspehe, slavo in ekonomski napredek. Za vse kaj drugega pa možganja nimajo.

A pustimo druge, navsezadnje tule govorimo o meni, a ne. Jaz bi možgane zagotovo zamenjala z moškimi, da se prepričam ali je res. Ali je res vse tisto, kar govorijo, kar beremo in tudi doživljamo - da so moški možgani povsem drugače sprogramirani od ženskih. In potem bi te moške možgane uporabila za reševanje svojih ženskih težav / neumnosti. To bi bilo perfektno. Z moškimi možgani bi razodela brezpotrebne elemente ženskega spraševanja in analiziranja. Joj, ampak ti moški možgani ne bi smeli biti od kakšnega emocionalnega butca. To bi bil zajeb. Da zamenjam s kakšnim bedakom. Če že za en dan dajem svoje možgane v formalin, jih moram menjati vsaj za ekvivalent, če ne za višje vrednotene. Hm ... Pa se človeku lahko v enem dnevu zmeša? Recimo, da mi ti drugi možgani povzročijo takšen šok, da se mi odpelje ... Ali pa da me ravno tisti dan princ mojih sanj povabi na sanjsko potovanje in ga iz svoje momentalne moškosti zavrnem ... Zamenjava možgan postaja vse bolj nevarna! In vse manj pametna ideja. Nič ne bo s tem. Pozabimo. Ne gremo se tega. Ne da se mi. Sem rekla - Ne!. In dobro vemo, če rečem Ne, je NE. Dobro vemo, kakšna sem. Zatežena. Neprilagodljiva. Netolerantna, brezkompromisna, neumna, zadrta, egocentrična, ljubosumna. Zato se menjave možgan ne grem. Prav odlični so tile, ki jih posedujem. Op.p. - seveda se z uporabljenimi pridevniki pri opisovanju sebe niti malo ne identificiram. Gre za šolski primer sarkazma.

Drugače pa ... Da sem danes po vsej verjetnosti preživela zadnji dan na plaži, ... Ajme, me tole kar malo stisne pri srcu. In že se poigravam z lahkotnim skokom v Grčijo, recimo oktobra. Oktobra tudi Bruselj. Z veseljem pa bi v konec septembra stlačila tri dni Londona. Poceni šoping. Še bolj pa me že srka vase decembrsko odfrčanje v Indonezijo. To se zdaj že ve. Indonezija, sredi decembra, vsaj mesec in pol, če ne dva. Kompjuter - JA!

Pa lep teden ... Čeprav bo menda scalo kot sam satan. Oh, mi je všeč tole damsko vulgariziranje.