Stvari, ki tepejo po betici. Preteklost kljuva v male možgane. Grehi, ki jih je potrebno še poplačati. V mislih imam vse tiste nedokončane stvari, ki se vlečejo v vsakdan. Sladka odlašanja. Brez njih ima človek čisto vest.
In so stvari, ki prehitijo. V mislih imam vse tisto, ko delujemo vnaprej. Včasih odpiramo dežnik, ko je sonce najbolj na nebu. Prehitevamo dogodke. Sladka prenagljenja. Brez njih se človek dolgočasi.
Odlašaš in nimaš moči prestaviti stvar dalje. Prenagliš se in iz trme vztrajaš. Na koncu pa se vedno vse poklopi. Pravzaprav je vedno poklopljeno.
Nobenega posebnega spoznanja nimam iz tega tedna. Dnevi kar nekam hodijo. V izteku so tisti, ko imam vrata iz dnevne sobe in delovnega prostora na stežaj odprta na terasco. Če jih zaprem, pogrešam hrup s ceste. Ugotovila sem namreč, da pišem tudi z ušesi. Seveda. Zato včasih potrebujem tišino, a hrup s ceste me opominja, da je življenje tudi zunaj. Hudič je, ko te nekaj tako posrka vase, da pozabiš na vse ostalo. To so tisti trenutki, ko je bila ura še ravnokar 19:03, zdaj pa kaže 23:56. Pa imej urejen bioritem. To vse nekaj po svoje skače.
Zadnji vikend sem ves pre-delala. Zarasla sem se na pisalno mizo in tipkovnico. Že dolgo ne tako. V zadnjem mesecu sem mnogo pre-delala leže. Zaradi bolečin v rami, mi je ležečka najbolj ugajala. In kot kaže, uspešno. Rama skoraj nič ne boli in tudi mravljinci v roki so vse redkejši in nežni. Uspešno upiranje farmacevtom. Natural. Roots Girl. 3 mesece samoterapije. Hja, ali pa 3 dni, če ... Ne bi odlašala. Saj bo, saj bo. Ena sorta upanja.
Imeli smo tudi profesionalno fotgrafiranje za potrebe korporacijskih fotografij Vizuarne. Ajajajajaj ... Ma sem lepa, kaj češ. Več kot 92%.
Pakiram za USA. Seattle, zibelka grungea. Poslušam Nirvano in Pearl Jame. Vračam se v bulerje in strgane kavbojke. Razpete srajce. Kariraste. Potem z odtrganimi rokavi. Grunge brezrokavniki. Še kakšna veriga iz žepa. Trakci okrog zapestja. Tankrca. Fotrova vojaška jakna. Z ovco od znotraj. Ki se sname. Rjava ovca.
Kaj še?
Nič.
Mir. Tudi v prenagljenosti in odlašanju se ga najde. Dogovorjeno vse po načrtu, povsem brez stresa. V grungeu se ti tudi malo fučka, čeprav trpiš. Podaljševanje bolečine. Užitka. Danes je grunge drugačen. Ni ga zaznati. Lepo se je vrniti vanj.
Nirvana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar