Jamajska knjiznica

Jutro je izgledalo takole. Zbudili so me valovi, ki se nezno zaletavajo v pesceno plazo. Par metrov od tam spim v avtobusu. Ja, gospod Senior, kandcan jamajskega porekla, je iz dveh avtobusov naredil sobe. No, kolikor je to lahko soba. V bistvu sem tak prikolicar. Happy camper. Ko se motovilim okrog postelje, mi kdaj noga klecne v kaksno luknjo. A nic ne de. Tudi WC skoljka se dramaticno ziba naprej in nazaj. Od tega odkritja ne sedim vec na njej. Cepecki. Fajn za misice. Torej: zbudilo me je morje. Pljusk, pljusk, pljusk. Mmmmmm in jutranji zarki so kukali izza zavese. Opravim jutranje potrebscine in malcek potelovadim. Grem celo tect. In nato se zaplavam. Telovadba in sprehodi so tule nujni, saj pivo in ganja delata svoje. Tudi ce se z vsemi stirimi boris proti jointu, ti nekje od nekod pade v usta.

Kot pred nekaj dnevi v West Endu v Negrilu. Nic hudega slutec sem narocila sladoled. Sedla zadaj na teraso barakice, stegnila noge na ograjo, posladkala duso s sladoledom, zraven snedla se par medenih banan in uzivala v pogledu na morje. Zazrto tja v modrino mi pred oci prileti joint. Zdrznem se in sladoledar poci od smeha. Jaz samo preprimem joint. Kaj pa cem. Sladoledar pravi, da zgledam tako relaksirano, da mi je moral ponuditi. Eto, par dimckov. A sem hotela? Ne. A sem sla v slascicarno, ne na plazo? Sem. A bi lahko rekla ne, ko me je doletelo. Ne. :)

Cez ramo mi kuka jamajksa solarka. Se pravi, tule v knjiznici, na sveru mesteca Black River sem trenutno v knjiznici. Okrog mene pa sami solarji v rjavo-belih uniformah. Deklice v oblekicah, temno, temno, temno rjavih. V bistvu so to tregeroki. Vsaj tako smi to stvar imenovali pri nas doma. Tregerok. Krilce na naramnice. Fantje pa imajo bolj taksne vojaske barve. Hlace in srajca sta enaki. Deklice pa imajo se srajcke, bez, rozkasto bez ali bele. Vsi so zelo lepi. Ce pomislim nase in obleko v soli ... Ajme, hvala bogu, da nimamo uniform. Tako sem bila lahko v soli zmeckana. Freestyle. Deklico, ki kuka v moje crke vprasam, ce kaj razume. Sramezljivo rece da ne in se nasmejimo. Eto, prisede nova deklica. Vsi delajo neke referate. Rekla bi, da so stari ene 13-15 let. Seminarska naloga je na temo Usiana Bolta. Ki je zdaj njihov heroj. V Sandy Bayu mi je Anglez rekel - v pogovoru, kako mi nimamo zelelnih banan oz. kako nisem vedela, da se zelene banane skuhajo in uporabljajo kot priloga k mesu, zelenjavi, kot krompir - no, zdaj ves, zkaj Usain Bolt tece tako hitro. Ker je zelene banane. :) Jih prinesem se Osovnikarju nekaj ... No, mladinci tule okrog so skupaj napisali ze za eno knjigo referatov o Usianu.

Knjiznica je zagotovo najbolj miren obljuden koticek na Jamajki.

P.S.:
Na najboljsi reggea zur, t.i. Rebel Solute, NISMO SLI!!! Zakaj? Zato ker Rasta Ziggy ni dobil dovolj ljudi za v avto. Haha. Nikoli ne racunaj na lokalne frajerje. ZIggy ni dobil dovolj ljudi za v avto, hkrati pa ni vedel, da gre Biznis tudi z nami. Tako nismo sli nikamor. Ziggya 2 dni ni bilo na spregled. Pravi lokalni frajer. Gobec in sapa, potem pa se potuhnemo. Ja, ja, ja, poznamo take. :)