Neverjetno, kako se prebijam skozi vse konfuzijev glavi. Parkrat - lahko tudi pardesetkrat - na dan se mi spremeni razpolozenje. Se ujamem v mislih, ki nimajo veze s sedanjim trenutkom. Sem brez nalog, brez nacrta in brez obveznosti. In v tem se ne znajdem najbolje. Cutim potrebo po nacrtovanju tedna, dneva vnaprej, v nacrtovanju vsega meseca in se vec. Vse leto bi rada splanirala in pogledala svojo pot do konca zivljenja. Potem se ujamem, se gledam in sem prevzeta nad svojo neumnostjo. Rada bi bila nekje drugje, namesto da sem tu, kjer sem. Vedno je tako z mano. Vedno bi nekaj drugega. Nikoli zadovoljna, nikoli mirna. Budala.
No, pa dajmo obrniti plosco. Ena mala zabavna zanimivost, so recimo rastafarianska imena. Vsi imajo neke vzdevke. Nasploh se mi zdi, da se druzim z zelo cudnimi ljudmi. A taki se privlacimo, izgleda. Moj prvi sosed, ime mu je Welton, je diler. "My little pharmacy is what me have." Je rekel, pograbil plasticno skatlo in v njej pobrskal za ganjo in papirckom. Vse ima. Kar mi srce pozeli. Nic mi ne. Imam svojo ganjico od prvega dne, mocna je kot sam satan in po njej me popade zivalska lakota. Zato sem zdaj ze dva dni cista. Tudi piva nic. Ker drugace pac lahko vse dneve pusis, pijes pivo in spis. Saj, spomnite me na to enkrat marca ali aprila, ko se bom utapljala v projektih. :) No, vceraj me je celo drzalo, da skrajsam potovanje in zamenjam karto. Pa me je svedski penzionist, ki sem ga srecala na zajtrku pri MissSonii, lepo spomnil, kako je doma. Je rekel, da pozimi ni fajn biti na Svedskem. Ker je mrzlo in tema je in ne mores sedeti zunaj. Ja, hvalati za to, stric. Se bom potrudila slabe tri tedne, sedeti zunaj, piti kavo in gledati sonce, kako se premika.
Aja, pri imenih smo bili. No, sosedu Weltonu se rece - Rasta Business. Na kratko: BIZNIS. Recimo, danes zjutraj, sem mu potrkala na vrata, ker sta mi s sestro zaklenila kopalnico. Torej, zivim pri BobbyAshu, ki ima guesthouse Peaaceful Garden. To smo druscina, v bungalovih. Zacensi z mano, belo pisateljico, nadaljevalsi z Biznisom in njegovo sestro Plavooko Zadetko. Sta Jamajcana, brat in sestra, tu sta ze tri mesece. On prodaja drogo na plazi, ona pa - jo imam na sumu, da je enmal prostitutka. Zadeta je ko mina od jutra do vecera. No in z njima si delim kopalnico. V kateri ze navsezgodaj opojno valovi ganja. Mislim, da si zadet, ce samo hodis po Jamajki sem in tja. No, potem se en prijatelj cepi vse dneve pred vhodom v guesthouse. Imenuje se Rasta Ziggy. Z njim grem danes na reagge show. On pelje in se dve ladies naj bi sli. Zjutraj sem mu rekla, da sama ne grem. Par dni nazaj mi je govoril o neki Italijanski, da naj bi tudi sla.No, tko. Upam, da se bomo imeli fajn. Molim, da bo vse ok. Saj bo, a ne? :) Ce gremo pa naprej od Biznisa, potem stanuje ena jamajska samohranilka, z otrockom Eliahom in - bi rekla - z mamo. Nje ne vidim pogosto. Se mi pa tudi zdi, da je v poslu kot sestra od Biznisa. Naprej od te druzine pa je nizozemsko-jamajska naveza. Mama in hci Nizozemki, z otrockom, malo dojencico Ashley. In njim pripada se otrokov oce, seveda. Jamajcan, po imenu ASK. Mati Nizozemka mi je danes posodila adapter za steker. Ker ga nimam. Ker sem ga pozbila doma. In ker ga tu se nisem uspela kupiti. Niti ne vem, kje ga naj kupim. Vse barake zgledajo isto. :) Tako danes polnim telefon, kajti - nujno ga potrebujem s sabo za na ta zur, kamor gremo. Bojda je to najvecji in najboljsi zur na Jamajki. Pride okrog 25 artistov. In misim, da je pametno, da imam s sabo zavarovalno polico in telefon. :) ker Rasta Ziggy bo ob treh zjutraj, ko se bomo vracali, ena sama kanta ganje. Zelena kri se mu bo pretakala, I tell you. For real. Tako.
Vceraj sem spoznala muskonterja Fizzya. Igra vse mozno. Starejsi mozakar, uglajen gospod. Mnogo je vedel o zgodovini in geografiji. Ko je vstopil v bar, me je vprasal, ce zivim na Jamajki. Sem rekla, da sem tamle, v Peaceful Gardnu. "Staying or living?" Staying, recem. Aha, nadaljuje. "You are so relaxed, it seems you live here." Hja ... Se mi ponavlja zgodba. Kar naprej mi pravijo, da sem relaxed, da sem nice, easy, ... A v meni vse vre. Vse. To pomeni - dobesedno vse. Vrela forma mesa, krvi in kosti sem. In nekje zadaj v mozganih sem vseskozi nekaj sumnicava. Ves cas sem malce na prezi. Potovanje tule je vse kaj drugega, kot potovanje po Aziji. Mnogo bolj trdo in tezje gre vse skupaj. Precej bolj se moram paziti. Zategadelj sem malce manj zaupljiva.
No, ampak bo ze. Vse je v redu. Za konec - spet me popada ideja, da bi tudi jaz imela Guesthouse. Nekje na Primorskem. Haha. Bi kar bilo, ja.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 komentarji:
potovanja so idealna učilnica za učenje življenja v trenutku. uspešno šolanje in zvhan koš novega!
ponedeljkovo megleno jutro v ljubljani, v pisarni ... 3/4 ljudi je bolnih ... zato uživaj tam, kjer si! mi smo vsak dan tam, s tabo;) lpm
Bravo! da si se oglasila..., te pa čisto razumem (konec prvega odstavka)!!! V Lj se pri 3 stopinjah sneg topi v mlakužo... tako, da je Jamajka boljša izbira... Le po pameti se muvaj!
no, tole se mi pa zdi kot nanizanka My name is Earl - čist odštekano, da o ljudeh ne zgubljam besed.
Si pa predstavljam, da je potovanje veliko težje - sploh če nisi "zavarovana" s turistično agencijo, tko da drži se in kot je rekel Andrej: "Le po pameti se muvaj!"
aja, pa če se da se čimprej spet oglasi...
Objavite komentar