Hi, my name is Teddy Walker

Ok, tokratno potovane je precej mirovanje, saj je transport tule nekaj zelo nerazumnega. Preprosto je potovati na kratke razdalje (cca 5km), ko pa govorimo o premiku iz enega kraja v drugega se za razvajanega backpakerja svet ustavi. Kajti - premik terja zamenjavo vsaj dveh, ce ne petih "route" taxijev, v katerih smo stalceni en cez drugegea, soferji divjajo kot bi vozili avtomobilcke v luna parku in predvsem je treba najti pot do teh taxijev in ko ze mislis, da jih stekas, jok brate, zaboravi, tukaj v tem kraju je drugace in ... Preko 30 stopinj je in rukzaka imata skupaj ene 20 kil in ... No, tako precej hodim po okolici in tako preganjam cas. Zivim na razmerju 12 / 12. 12 ur spanja, 12 ur svaljkanja pri budni zavesti. Prej ko slej pa ti v usta prileti joint in potem cas izgubi svojo dimenzijo in ... Tako sem zdaj skrita na varnem v guesthousu na koncu Treasure Beacha. Aja, nisem se povedala ekstremno pomembne stvari - turistov skorajda ni. EKonomska kriza, pravijo Jamacani ... in ni Americancev in ni Kanadcanov in ... No, smo pa Slovenci, a ne. :) Pa v prejsnjem guesthousu sem imela za sosede Eskime. To pa tudi steje.
Torej, vrnimo se k prevozom. Torej - javni prevoz je zanic. Povezave so strasansko slabe. Z juga na sever otoka je cela ekspedicija (pri cemer je Jamajka velikosti za pol Slovenije). Obstajajo pa se privat taxiji, a ne, ki te lahko pripeljejo kamor ti srce pozeli, povsem prilagojeno tebi in tvojim potrebam in ... Ti taxiji so dragi kot zafran. Za dveurno voznjo kaksnih 90 - 100 U$. Skratka - ne vozim se z njimi. V pomanjkanju turistov je tudi pomanjkanje moznosti za orgaizirano pocetje cesarkoli. Na dva konca sem sla zaradi mountainbikinga -- pozabi! Ni. Je bilo. Ni vec. ALi zopet - pojdi v Kingstom, od tam v Blue Mountains od tam do tja in tja in tam imajo za ene 100U$ na dan. Pozabi. Ne grem.
Torej - vprasajte me o Jamajki kaksen mesec potem, ko se vrnem. Kajti tole je svet, ki ga razumem skoraj nic. N I C.
Tistim nekaj, ki sm tukaj, tako ne preostane drugega kot da pijemo, jemo, tu in tam kaj pokadimo in gledamo, kako se nam okoli pasu nabirajo mascobni obroci. Jezus Kristus! Grem na pir. :)
Aja, srceala sem gospo z Dunaja. Frajerka pri svojih 65-letih, potuje sama in mislim, dasva vzpostavili izjemno vez, ki bo premaknila slovensko-avstrijske odnose v precej boljse case. Mislim, da se bodo dunajski zrezki pocenili.
In nenazadnje. Z dunasjko gospo leziva na plazi - ci. Srkava punch-rum. Pride ekipa Jamajcanov. Pozdravimo se. "Hey, have you been to Jazz Summer Fest?", me vprasa eden izmed njih. "This weekend in Mo-Bay?," vprasam. Da. Nisem. Od tule se ni lahko premakniti. "And you, have you been, how was it?" "Yes, we were there, my brother was performing... (s prstom pokaze v bratovo stran, ki je sedel v senco pod drevo in klepetal z rastati) ... Maxi Priest. Do you know him?" ... Jezus Kristus. Maxi-f-Priest. It is Maxi Priest. Ya, man. For real.
Tako smo s fanti iz Londona prezdeli nekaj casa skupaj na plazi, se fotkali in Maxi me je prosil, da mu posljem fotke po mejlu. Potem so pojedli, se vrnili v Mo-Bay in naslednji dan odleteli v London. Jamajske korenine, evropski spirit - pac, tam pod figovim drevesom smo govorili o vrednosti funta in evra in stanju glasbene in gradbene industrije v Angliji ...

Kot receno. Hodit grem. Ipak jesam Walker. Dan bo dolg. Casa na pretek. Puhoglavost pa postaja tako nevarna, da se je moram malce znebiti. Puhoglavost ti vzame vse obcutke in te postavi zgolj in samo v trenutek, ki je in v katerem si. Have you ever been there for almost 3 weeks already? Yes, I have. Kajti - poleg shitty transportnega sistema je shitty tudi internetni sistem. Internet tezko najdes, ko ga, vcasih ne dela in spet - drag je kot zafran. Ena ura neta 8 - 10U$. Kriminal.
Tile tule pac hocejo, da zivis v tursiticnih resortih, hodis na precenjene turisticne ture, surfas na netu s svojim laptopom (wifi spotov je vec kot internet cafejev) ali pa se kot backpacker zakajas z lokalci, saj nimas kesa in ne moznosti (v kolikor potujes sam), da bi pocel kaj drugega. Saj je tudi to lahko svojevrstna zabava za dvajsetletnike, nic ne recem, ampak ... Ni sem se srecala cloveka, ki bi bil tu tko kot jaz - z rukzakom za en mesec in se zenskega spola. Hahahahahahaha. Kajti, taksne kot sem jaz prihajajo ponavadi s kovckom, za teden ali 14 dni in se prepuscajo ljubezni. "Let me show you my love ... You are so beautiful ... My big bamboo is waiting for you ... You are special ... May I be your boyfriend ... Spend a week with me ... etc. ... etc. ... etc. ... Prostitucija. Pripisuje se kulturnemu znacaju. No in ce veliko hodis ... Te sreca veliko oci. Ni mi vsec. Ne. I am fine, thank you. I want to spend time by myself. Recpect me. Ya man, respect. Pokazi mi ta tvoj respect. Hvala.