Včeraj je bilo zabavno. Hrana dobra. Pijače ravno prav. Prijatelji razposajeni. Še posebej enega sem bila vesela. Prav nič se ni spremenil. Lepo se je objeti po dolgem času. Nikoli ni zbral poguma, da bi me poljubil. Čuden občutek, ko to čutiš in veš. Ob njemu vedno vidim, kako globoko me spoštuje. In ko se gledava v oči, se ne pretvarja. Zato so pogledi kratki. Ne zdrži dolgo. Prišel je, da me vidi. Bil je lepo presenečenje. Kot me je s svojim obiskom lepo presenetil brat, ki ga sicer nimam, a si tako rečeva, ker se drugače najinega odnosa ne da definirati. Brat-sestra, pač. Fajn ga je bilo videti, čeprav me je danes opoldan že razpizdil. Le zakaj mislim, da moram kaj narediti? Njegovo življenje je, naj počne z njim karkoli, briga me. Vedno pa lahko potrka na moja vrata ali pa - dvigne telefon in pokliče. Tako je, tako naj bo.
Tako sem le okusila Veseli december v Ljubljani.
Komaj čakam čas, ko bo prihodnji teden oddaja za nami in jaz bom legla in zaspala. In se zbudila čez 5 dni. Do takrat pa imam še kaj za postoriti.
Ta mala dežela ... Še 6x gremo spat. Komaj že čakam to izkušnjo. Danes smo določili, da sedim zraven režiserja oddaje nekje v kleti. Zabavno bo, imam občutek. :)
Grem zdaj malo brati. Da prefintiram možgane. Berem naporno knjigo Zakaj moški ljubijo mrhe in ugotavljam, da ... Hehe, ne povem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar