četrtek, 9. julij 2009

PMS

šparglji so že v smeteh.


So dnevi v mesecu ... :) So pa tudi meseci v dnevu. Celo letni časi so v enem dnevu. Danes sem s tople Primorske padla v povsem drugo ljubljansko klimo, ki me je opomnila na dimenzije naše dežele. Je res, da ni posebej velika, a te dni omogoča potovanje v različnih letnih časih, preskakovanje klimatskih pasov in posledično razpoloženjskih stanj. Usnjeni sandali so se razmočili in usnje se je raztegnilo. Še dobro, da jakna igra svojo usnjenost, drugače bi se domov vrnila s plaščem. A vse za srčnost! Bila sem na skupščini UNICEF-a Slovenija in poleg veselja z napravico za glasovanje, uživala v kolektivnem psihološkem stanju. Pa tudi individualnem. WOMA ali word of mouth ali govorice od ust do ust, so se izkazale za resnico ob neposrednem doživljanju. Če za nekoga z mnogih in zelo različnih koncev slišiš, da je idiot, je res idiot, ko ga osebno doživiš. Burkeži so se mi že od nekdaj zdeli patetični. Danes pa še prav posebej. Ker nam s svojo nevednostjo zelo očitno kažejo njihovo marionetnost. So na vrvicah, ki jih vodi nekdo drug. Nimajo hrbtenice, čeprav se delajo, kot da sami strahovito močni stojijo pokonci. O, ne! Še nobena marioneta ni sama stala pokonci. Zato pa je marioneta. Njena nesreča pa je za takojšnje razkrinkanje še ta, da ji je dodeljena vloga burkeža. Dvorni norček. Še nikoli ga ni nihče jemal kot kredibilnega sogovornika. K dvornemu norčku ne greš na pogovor. Gledaš ga in se mu smejiš. Smejiš njegovi briljantni neumnosti. No, enega takega smo imeli danes možnost opazovati. Za umreti od smeha. Res dober idiot. Opazovali pa smo lahko tudi damo, gospo s hrbtenico, pokončnega nasmeha in z neustavljivo življenjsko voljo. Gospo Zoro Tomič. Danes je postala častna predsednica UNICEF Slovenija. Gospa, s katero se ob srečanju namsehneva in objameva. Gospa, s prodornim pogledom. Oseba, ki neomajno sledi svojemu srcu. Ki je poosebljeno dostojanstvo. Kateri želim zdravja, da bo še naprej puščala dobre sledi (Živi in puščaj dobre sledi povzemam po Žigu Vavpotiču). Hvala, Zora!
Če pa se vrnem na naslov tega zapisa ... O teh dnevih v mesecu, ki napovedujejo tiste dneve v mesecu ... Iz hladilnika je skočil kozarec vloženih špargljev, 2x sem se z glavo zaletela v odprto okno v kopalnici, nevemkolikokrat sem se zaletela v kljuko odprtih vrat (modrice so), črtna koda na parking listku ni in ni hotela dvigniti rampe, bolečine v jajčnikih so kljub bolečinam v križu in tistim med medenico in ritno mišico - zaznavne. Bog živi nas ženske!

4 komentarji:

Unknown pravi ...

Draga Tadeja,

za mene je bilo veliko zadovoljstvo, da sem vas spoznala kot žensko s srcem in pametjo - najino delovno srečanje ni le spomin na vas, temveč zaupanje v človeka/ljudi, čeprav si zaradi tega kdaj tudi razočaran.
Iskrena hvala za vaše sporočilo, ki mi ga je posredovala Lena.
Upam, da se bova še srečali v bolj prijaznem okolju kot je bilo pred dnevi.

Prijateljski pozdrav, Zora

t.adejab. pravi ...

Draga Zora,

z vašim dejanjem (sporočilom preko komentarja) ste me pustili brez besed. Kar se najbrž pogosto zgodi ljudem, katerim se pot sreča z vašo. Hvala vam.

Vaše srce in vaša misel sta neusahljiv navdih za življenje. To, kar nam dajete, širimo dalje. In tako bo tudi vnaprej! Že kar vidim situacije, ko bomo rekli: "Ja, Zora bi rekla ... Zora bi naredila ... Dajmo vprašati Zoro ... " Prav res.

Zagotovo se še srečava in nazdraviva s kapljico štajerskega rujnega. ;)

Hvala za prijateljski pozdrav, mu pridodam rudarskega - Srečno! - in se veselim snidenja z vami.

Sonce je in sonce bo.

Želim vam, da se spočijete po tem napornem obdobju in uživate v prijetnostih vsakdana.


Z globokim spoštovanjem,
Tadeja


P.S.:
Lena, hvala ti!

Unknown pravi ...

Tadeja, lupčka, ker si naša taprava! mami in oči

Unknown pravi ...

Tadeja, lupčka, ker si naša taprava! mami in oči

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.