Trkanje srede v nespečnost

08 Sreda


Pa to sta …


Moji roki,
Ki plezata ena proti drugi.
Se srečata na mizi
Kot popolni neznanki.

Hodita prst za prstom
Ena proti drugi.
Brez da bi vedeli,
Kaj zmoreta skupaj.

Okleneta se,
Prst za prstom,
Nevednim,
Jasnim, brezpogojnim,
Ker le to drsi.

Moji roki,
Ki plezata ena proti drugi.
Na mizi, ki ni moja,
A zanjo plačujem najemnino.

Boste rekli,
Da ta krutost
Nemara ne sodi v poezijo.
Še sploh pa-
Kaj ta najmenina je.

Boste rekli, da me ona muči.
Sploh ne.
Ona me ne muči že dolgo tega.
Ona me osvobaja.

Svobodna lastnine prostora,
Se lahko gibam
In preživim
Brez vse te lastnine.

Čeravno nič ni narobe z njo
In je znak, da skrbim za svojo
Sled, ki …
Je ena izmed mnogih.

Brez skrbi,
Stanovanja ni problema kupiti,
Zame je težko izbrati
Kje živeti.

Vedno pa še vedno,
Imam ti roki pred mano.
In še vedno ne vesta,
Kaj bi to počeli skupaj.

Razen, da te držita,
Da ne razpadeš.
Mislim,
Držita te skupaj.

Skupaj.
Sam.
Jaz.
Ona.
Ti.
On.
To.



aaaaaaaaaaa ....